GeoZS se je udeležil sprejema pri predsedniku Vlade RS dr. Robertu Golobu za predstavnike vseh organizacij, ki so sodelovale pri pomoči prizadetim v poplavah avgusta lani.

V kritičnih dneh se je GeoZS prostovoljno javil organom Civilne zaščite in dal na voljo svoje strokovnjake za najnujnejše interventne nasvete štabom CZ in občinam ter tako prispeval k varovanju človeških življenj ter preprečil še večjo škodo na objektih in infrastrukturi.

Obnova po poplavah mora temeljiti na strokovnih osnovah. Zato smo se dejavno vključili v Svet za vode pri Ministrstvu za naravne vire in prostor ter v Svet Vlade Republike Slovenije za obnovo. Naši strokovnjaki sodelujejo tudi z Državno tehnično pisarno za odpravo posledic poplav in plazov, ki koordinira aktivnosti na prizadetih območjih.

Foto: Nebojša Tejić / STA

Cilj razvoja projekta je bil okrepiti odločanje na podlagi dokazov v podporo cilju 6.5 trajnostnega razvoja „Do leta 2030 izvajati integrirano upravljanje vodnih virov na vseh ravneh, vključno s čezmejnim sodelovanjem, kot je primerno“.

GeoZS je koordiniral podprojekt Ocena ranljivosti plastovitih, pogosto čezmejnih vodonosnikov z uporabo izotopskih metod (datiranja), v sklopu katerega od začetka leta 2021 mesečno določamo fizikalno-kemijske parametre in izotopsko sestavo molekule vode v padavinah na Ptuju, v reki Muri in podzemni pitni vodi na Ptuju. Jeseni 2021 smo za ugotavljanje starosti in izvora vzorčili 13 podzemnih voda iz kvartarnih, pliocenskih in miocenskih vodonosnikov ter termalne vode v SV Sloveniji. Ugotovili smo, da izhajajo iz različnih obdobij in klimatskih pogojev, od današnjih do iz časa medledenih in ledenih dob.

Sodelovali smo tudi v podprojektu Vpliv podnebnih sprememb na vire podzemne vode in interakcijo podzemna/površinska voda v porečju reke Save. Zanj od sredine leta 2020 mesečno merimo fizikalno-kemijske parametre in stabilne izotope v vodi v padavinah, reki Savi in podzemni vodi v Lescah-Radovljica, Ljubljani, izviru reke Krke in v Krškem. Primerjava sezonskih sprememb je po celotnem toku reke Save, vse do izliva v Donavo, pokazala, da obstaja skupni vzorec nihanj. Zelo izrazit signal predlanske suše in lanskih poplav se odraža tudi v podzemni vodi in je vplival na dinamiko toka podzemne vode in ponekod celo na spremembo smeri toka med reko in podzemno vodo.

Več o projektu je na voljo na povezavi TUKAJ

COST projekt so namenjeni mednarodnem mreženju in Geothermal-DHC je spodbujal združevanje geotermalnih raziskav za hitrejše razogljičenja daljinskih sistemov ogrevanja in hlajenja. Geotermalna energija je lahko vir ali ponor toplote, lahko se jo skladišči ali združuje s tehnologijami kot je na primer skladiščenje CO2 in raba fluidov. Naš pristop je bil neodvisen od velikosti sistemov in vključuje tako decentralizirane lokalne mreže kot obsežne urbane sisteme daljinskega ogrevanja.

V okviru projekta Geothermal-DHC smo se predstavniki GeoZS udeležili treh poletnih geotermalnih šol, več kratkotrajnih študijskih izmenjav in številnih delavnic, pripravili izobraževalni koncept geotermalnih študijskih programov, prispevali k številnim izvlečkom o naprednih tehnologijah rabe geotermalne energije ter predstavili dosežke na področju slovenske geotermije mednarodni skupnosti. Naše aktivnosti bomo nadaljevali v okviru novega COST projekta FOLIAGE.

Več o projektu je na voljo na povezavi TUKAJ