28. 3. 2024

Geološki zavod Slovenije se odziva na objavljene izjave Mihe Jazbinška (Alpe Adria Green), ko je javnosti skupaj z ljubljansko mestno svetnico Jasminko Delić (stranka Vesna) predstavil ustavno pobudo glede pravice do pitne vode.

Miha Jazbinšek je ob tem izjavil, da je razširil kazensko ovadbo za več oseb, povezanih z gradnjo kanala C0, saj »želi razsvetliti, kakšno vlogo so imeli oziroma imajo zunanji izvajalci oziroma neodvisni strokovnjaki pri izvajanju pritiskov na državne organe pri izdelavi koruptivnih podlag in pravnih mnenj« in pri tem izpostavil tudi Geološki zavod Slovenije.

Glede na to, da je Miha Jazbinšek v svoji izjavi popolnoma neosnovano sramotil in obrekoval GeoZS z namigi o strokovni pristranskosti in koruptivnosti, podajamo kratko pojasnilo glede vloge GeoZS pri izgradnji kanala C0.

Geološkemu zavodu Slovenije je naročnik in investitor JP VOKA SNAGA podal naročilo, da pripravi Program zaščite podzemne vode v času gradnje kanala C0 po dani trasi. GeoZS je ukrepe pripravil na podlagi analize tveganja, in sicer po metodologiji Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja.

GeoZS je za pripravo programa ukrepov pripravil temeljito študijo, v kateri smo na inženirski in znanstveni osnovi izračunali možne posledice kanala C0 za vodnjake ter pri tem upoštevali različne scenarije, kot so: nezaznavno puščanje, poškodbe in potres. Študija GeoZS je natančno in pregledno ovrednotila nevarnosti in tveganja za potrebe projektiranja na podlagi kvantitativnih parametrov tveganja.

Na podlagi podatkov o kemijskih analizah odpadnih vod iz obstoječe kanalizacije smo analizirali celoten možen nabor onesnaževal in njihovih koncentracij, izračunali možne vplive puščanja na vodnjake za oskrbo s pitno vodo, ki so temeljili na pridobljenih podatkih. Ključna ugotovitev je bila, da bi že nezaznavna količina puščanja (to je v okviru merske napake) v kritičnem 2 km dolgem odseku trase prek zaledja vodarne Kleče, lahko teoretično povzročila zaznaven vpliv v vodnjakih. Eden od ključnih rezultatov študije je torej bil, da je treba zagotoviti dodatne varnostne ukrepe, to je bistveno zahtevnejšo varnost, kot jo predvidevajo obstoječi standardi in predpisi za potek trase prek vodovarstvenega območja.

Kot najbolj varno rešitev v kritičnem delu zaledja Kleč smo predlagali rešitev s potekom cevovoda po površju ali v galeriji. Ta rešitev bi omogočala, da bi bilo vsako puščanje takoj in v vsakem trenutku vidno. Ti dve rešitvi pa sta bili zaradi nekaterih omejitev opuščeni kot neizvedljivi. Kasneje, že po izdelavi naše študije, so projektanti na podlagi naše študije in javne razprave izdelali še določene tehnične izboljšave in jih vgradili v projekt za izvedbo PZI, da bi vendarle zagotovili tudi možnost pregledov puščanja še z zunanje strani cevovoda v kineti.

Glede na obremenitve iz človekovih dejavnosti v zaledju Kleč smo ugotovili, da bodo morebitni pojavi onesnaževal, ki bi se pojavila iz puščajočega kanala C0 v času obratovanja, lahko izhajali tudi iz drugih virov (naselij in dejavnosti) v tem prostoru. Zaradi tega je še posebej pomembno, da je omogočena takojšnja kontrola morebitnega puščanja kanala v vsakem trenutku, saj bi vsak morebiten pojav katerega od možnih onesnaževal v enem od vodnjakov takoj postavil pod vprašaj tesnost kanala. Možnost vidnega pregleda cevi z zunanje strani omogoča, da ne bi prišlo do nikakršnih zastojev ali večjih stroškov obratovanja kanala.

Kasneje smo za potrebe priprave podlag za presojo vplivov na okolje izdelali še oceno nevarnosti za pretrg cevovoda v primeru potresa.

Študija GeoZS je dobra strokovna podlaga za varnostni načrt v primerih morebitnih izrednih dogodkov, kot so potres, namerno poškodovanje, padec letala in podobne nesreče. GeoZS je leta 2018 pripravil po naročilu naročnika (takratnega še JP Vodovod-Kanalizacija) tudi Hidrogeološko mnenje glede opredelitve variant polaganja cevovoda, ki ga je predložil projektant in v kateri je za kritični odsek v zaledju vodarn Šentvid in Kleče predlagal dodatno zaščito z betonsko kineto, ki omogoča tudi pregledovanje cevi z zunanje strani.

GeoZS je javni multidisciplinarni raziskovalni zavod, ki opravlja temeljne in aplikativne raziskave in s svojim delovanjem odgovarjamo na zahteve celotne družbe. Predvsem pa smo zavezani, da vse institucije na državni in lokalni ravni oskrbujemo z zanesljivimi podatki in izsledki raziskav o podzemnem prostoru in o podzemni vodi. Tako jim omogočamo, da se lahko varneje odločajo za posege v prostor in zagotavljajo varnost načrtovanih projektov, ne da bi osiromašili vire podzemne vode, mineralnih in energetskih surovin ter brez povečanja ogroženosti zaradi plazljivosti in erozije.

Na GeoZS se verjetno med prvimi zavedamo, da določeni posegi v prostor lahko povzročajo škodljive vplive na podzemni prostor in podzemno vodo. Velikokrat je to tudi posledica dejstva, da investitorji premalo upoštevajo stroko oziroma je ne vključujejo pravočasno v načrtovanje projektov. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja je, ali je to, da s strokovno utemeljenimi in dolgotrajnimi raziskavami javni raziskovalni zavodi določene javne institucije opozarjamo na nevarnosti in posledice posegov v prostor, ki izhajajo iz njihovih poslovnih odločitev, koruptivno dejanje. Ali je strokovno analiziranje in utemeljevanje na teh analizah utemeljenih najboljših okoljskih in posledično družbenih rešitev koruptivno dejanje? Na GeoZS odločno trdimo, da opravljanje raziskovalnega dela in iskanje rešitev za zahteve zaščite okolja nikakor ne sodi med koruptivna dejanja, seveda pa pri tem ne moremo odgovarjati za naročnikove končne poslovne odločitve. Tovrstno povezovanje raziskovalnega dela in koruptivnosti si lahko brez slabe vesti privošči zgolj nekdo, ki se ležerno postavi v pozicijo nasprotovanja.

In zato zahtevamo od Mihe Jazbinška javno opravičilo za izrečene izjave o koruptivnosti GeoZS, za zaščito svoje strokovne integritete ter spoštovanja dela in predanosti naših sodelavcev pa ne izključujemo niti pravnih ukrepov proti Mihi Jazbinšku.

27. 3. 2024

Evropska unija je sprejela Uredbo o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi mineralnimi surovinami (CRMA), ki naslavlja izzive varne in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami. Glavni cilj Uredbe je bistveno zmanjšati odvisnost EU od teh surovin ter spodbujati najboljše prakse krožnega in trajnostnega gospodarjenja z njimi.

Uredba naj bi začela veljati maja letos in nalaga določene obveznosti državam članicam EU v zvezi z upravljanjem kritičnih surovin na njihovem ozemlju.

Ministrstvo za naravne vire in prostor organizira posvet o implementaciji Uredbe v Sloveniji, skupaj z GeoZS,

Na posvetu bo predstavljena Uredba, načrtovane aktivnosti in ukrepi posameznih ministrstev, pogled na primarne in sekundarne mineralne surovine, ter dela nekaterih drugih deležnikov na tem področju.

Prosimo za potrditev udeležbe in delitev mnenj preko e-naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Vabljeni ste k udeležbi na posvetu in sodelovanju v razpravi.