Geološki zavod Slovenije je za JP Vodovod kanalizacija Ljubljana d.o.o pripravil hidrogeološko oceno tveganja za gradnjo povezovalnega voda C0 po izbrani trasi, ki poteka v zaledju Vodarne Kleče. Treba je povedati, da bo povezovalni cevovod v marsičem uredil in izboljšal sedanje stanje glede odvodnje odpadnih vod. Eden najpomembnejših prispevkov bo odprava izpusta iz čistilne naprave Brod, ki danes odvaja odpadno vodo v reko Savo nad odsekom med Brodom in Črnučami, kjer se iz reke v pomembni količini napaja tudi vodonosnik Ljubljanskega polja in tudi vodarne Šentvid, Kleče in Hrastje.

V oceni tveganja smo preučili več scenarijev možnega vpliva povezovalnega voda na vir pitne vode. Ti scenariji so zajemali nevarnost izlitja goriva iz delovnih strojev med gradnjo, puščanje voda v primeru netesnosti stikov med cevmi zaradi slabe izvedbe ali dotrajanosti z leti obratovanja in tudi puščanje v primeru večjih poškodb (npr. z razpoko širine 10 cm), ki bi nastale ob potresu. JP Vodovod kanalizacija d.o.o je v ta namen opravil tudi analize odpadnih vod iz različnih delov kanalizacije, od koder se bodo odpadne vode stekale v povezovalni vod.

Na podlagi tega smo ocenili različne količine izgub in količine ter vrste onesnaževal, ki bi v teh primerih odtekale v vodonosnik na najbolj kritičnem odseku. Naša ocena je jasno pokazala, da so tveganja za onesnaženje zaradi gradnje povezovalnega voda C0 takšna, da se pred njimi ni mogoče zaščititi zgolj z običajnimi ukrepi, ki veljajo za gradnjo tovrstnih objektov izven vodovarstvenega območja in da so potrebni dodatni ukrepi, ki smo jih v študiji tudi opredelili.

Dejstvo je, da standard za gradnjo in preskušanje kanalizacijskih cevi (SIST EN 1610) predvideva vgradnjo dvojnih cevi v poteku čez vodovarstveno območje, vendar pa standard govori o ceveh manjšega primera in ne obravnava tako velikih cevi kot je predvidena za povezovalni vod C0. Tudi v literaturi so na voljo podatki o verjetnosti pojava napak na cevovodih le za manjše premere cevi in za materiale, ki so se uporabljali v preteklih letih. Zaradi tega smo predlagali v obravnavo vrsto drugih zaščitnih ukrepov, med katerimi sta tudi skrajni možnosti vgradnje cevovoda v galerijo ali v nadzemni izvedbi.

Zaradi gradnje na potresnem območju je bilo naročniku že v predhodni študiji »Ocena potresne varnosti za na trasi zbiralnika C0«, HGEM, d.o.o. (2017) predlagano, da se projektiranje in izgradnja izvedeta v skladu s standardom ISO 16134:2006 ter izvede utrjevanje zemljine v območju odkopa. Z izvedbo dodatnih zaščitnih ukrepov lahko zagotavljamo, da v primeru poškodb ali nesreč ne bo prišlo do posledic, zaradi katerih bi bila ogrožena oskrba z vodo.

Zavedati pa se je treba, da povezovalni vod ni edina obremenitev vitalnega zaledja vodarn Šentvid in Kleče. Poleg že obstoječih virov ogrožanja, kot sta na primer Nemška cesta, transformatorska postaja Šentvid, načrtovalci pomikajo v ta prostor tudi druge posege kot so ljubljansko železniško vozlišče, energetski vodi, HE na Savi, plinovodi, navezovalne ceste ter razvoj poselitve skozi OPPN. Kot opozarjamo že vrsto let, je treba v oceni tveganja s stališča dolgoročne oskrbe s pitno vodo upoštevati seštevanje tveganj, ki jih prinašajo vsi ti ukrepi (npr. sklepi seminarja Urejanje prostora na vodovarstvenih območjih, E-NET okolje in GeoZS (2009) ter SKIAH (2016): Deklaracije o zaščiti virov pitne vode za mesto Ljubljana in okolico). Seštevanje tveganj predstavlja seštevanje stroškov za izvedbo in vzdrževanje vseh zaščitnih ukrepov, ki se prenašajo na naslednje generacije. Seštevanje tveganj si najlaže ponazorimo s skrajnim primerom morebitnega potresa, ko bo potrebno poleg reševanja ljudi in premoženja reševati tudi oskrbo s pitno vodo.

Geološki zavod Slovenije