Uporaba georadarja za ugotavljanje ranljivosti podzemne vode zaradi vplivov kmetijske dejavnosti

Program Spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere 2.0
Sofinancer Evropski sklad za regionalni razvoj in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Sodelujoča gospodarska organizacija Vitrum laser inženiring d.o.o.
Trajanje projekta 1.6.2017 - 31.5.2020
Vloga GeoZS v projektu Izvajalec
Kontakt na GeoZS Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Obravnavana problematika:

V okviru raziskovalnega projekta smo s pomočjo neinvazivne georadarske metode ugotavljali ranljivost podzemne vode zaradi različnih kmetijskih praks v zaledju vodonosnika. Z natančnejšo oceno ranljivosti podzemne vode lahko pridobimo ključne informacije, potrebne za razvoj tehnologij za trajnostne in vzdržne kmetijske prakse.

Infiltrirana voda v podzemne vode prenaša tudi onesnaževala, ki vplivajo na njeno ranljivost. Ta je odvisna od naravnih hidroloških in geoloških razmer ter tudi od antropogenih vplivov na okolje. Med največjimi obremenitvami je razpršeno onesnaževanje iz kmetijstva, zato so bile raziskave usmerjene ravno na to področje. Med pomembnejše vhodne podatke pri ocenjevanju ranljivosti podzemnih vod spadajo lastnosti vrhnje plasti zemlje in globina podzemne vode. Trenutno se pri določanju obremenjenosti podzemne vode uporabljajo točkovni viri na terenu, ki pa zaradi heterogenosti hidrogeoloških pogojev v okolju, še zlasti na krasu, ne predstavljajo dejanskega stanja, zato je lahko ocena ranljivosti ali višja ali nižja od dejanske. V sklopu projekta smo zato uporabili georadarsko metodo, ki poda zvezne informacije o debelini vrhnje plasti in globini podzemne vode v prostoru, hkrati pa tudi informacije o morebitni prisotnosti razpok, prelomov, kraških pojavov, ki še dodatno pripomorejo k celovitemu poznavanju stanja območja in dinamike pronicanja vode ter s tem tudi poti onesnaževal do podzemne vode. Z zveznim sledenjem nivoju podzemne vode in debeline vrhnje plasti je mogoče z georadarsko metodo določiti tudi prisotnost potencialno kritičnih območij v smislu zadrževanja vode plitvo pod površjem ter tako s pomočjo odvodnjavanja preprečiti previsoko vsebnost vlage v zemljini ali celo poplavljanje rodovitnih tal.

Z integracijo georadarskih podatkov s hidrogeološkimi parametri in pedološkimi analizami tal je mogoče priti do celostne analize izbranih kmetijskih površin Zahodne Slovenije, kar bo pripomoglo k trajnostni pridelavi hrane, natančnejši oceni ranljivosti podzemne vode in ohranjanju ali izboljšanju kakovosti pitne vode v Sloveniji.




Povezave:

ZAJC, Marjana, URBANC, Janko. Using GPR for defining groundwater vulnerability due to the impact of agricultural activity, 5. Slovenski geološki kongres, Velenje, 3.-5. 10. 2018

ZAJC, Marjana, URBANC, Janko, PEČAN, Urša, GLAVAN, Matjaž, PINTAR, Marina. Using GPR for determining soil horizons on different types of agricultural fields, 24. Posvetovanje slovenskih geologov, Ljubljana, 29. 11. 2019

ZAJC, Marjana, URBANC, Janko. Improving groundwater vulnerability and risk assessments within karst aquifers using GPR, 27th International Karstological School "Classical Karst", Postojna, 17-21 June 2019

ZAJC, Marjana. Delovanje in uporaba georadarja na kmetijskih površinah, predstavitev na Biotehniški fakulteti, Ljubljana, 21. 3. 2019

ZAJC, Marjana, URBANC, Janko. Using GPR on a problematic agricultural field for groundwater protection in a karst environment, 10th International Workshop on Advanced Ground Penetrating Radar, The Hague, 8.-12. 9. 2019

ZAJC, Marjana. Geofizikalne preiskave GPR pri detekciji globine podzemne vode na prodonosnih območjih, Seminar Društva tehničnih vodij - površinsko odkopavanje, Logatec, 6. 11. 2019

ZAJC, Marjana. Georadarske raziskave na kraških vrtačah, poročilo

ZAJC, Marjana. Korenine oljke - preliminarni georadarski rezultati, predstavitev na Biotehniški fakulteti, Ljubljana, 12. 11. 2019

ZAJC, Marjana. Končno poročilo projekta