Vsebina:

Izhodišča

• Širše mejno ozemlje med Slovenijo in Hrvaško v Istri je kraško območje, na katerem se nahajajo bogati podzemni vodni viri oz. kraški vodonosniki.
• Ti vodonosniki napajajo najpomembnejše vire pitne vode na obeh straneh meja (Rižana, Dvori, Bistrica, Bužin, Gabrijeli, Bulaž, Sv. Ivan, Gradole, Riječina, Zvir in Martinšćica).
• Več kot 370.000 ljudi, ki živijo na obeh straneh meje, se oskrbuje z vodo iz teh virov.
• V času turistične sezone se število ljudi poveča, kar dodatno bremeni vodooskrbne sisteme, tako v smislu razpoložljivosti vode kot tudi njene kakovosti.
• Zaradi značilnosti kraških vodonosnikov morajo biti zaščitena obsežna območja, ki se na obmejnih območjih raztezajo globoko na ozemlje sosednje države.

Problemi

• Osnovni problem je dejstvo, da se raziskovanje in zaščita podzemne vode v obeh državah izvaja le do upravne meje.
• Tega problema ni dopustno prelagati v prihodnost, pač pa ga je potrebno reševati danes.

Možnosti

• Stanje vodnih virov ni tako ogroženo, da ne bi bilo mogoče doseči okoljskih ciljev EU za upravljanje z vodami na obeh straneh državne meje.
• Skupna opredelitev vseh podzemnih voda omogoča skupno vrednotenje vodnih virov in skupni razvoj okoljskih standardov in aktivnosti za nadzor.
• Z izvedbo projekta se odpirajo možnosti skupnega celovitega upravljanja z vodnimi viri.
• Rezultati projekta so osnova za oblikovanje skupnih načrtov varovanja, izkoriščanja in upravljanja čezmejnih naravnih sistemov.

 

Ciljne skupine

Upravne institucije:

• Ministrstva pristojna za vode in njihove agencije

Lokalne skupnosti:

• Županije: Istrska županija, Primorsko-goranska županija;
• Občine: Umag, Buje, Brtonigla, Novigrad, Grožnjan, Oprtalj, Buzet, Poreč, Kaštelir, Vižinada, Motovun, Lanišće, Lupoglav, Opatija, Matulji, Klana, Kastav, Miškovo, Jelenje, Rijeka, Čavle, ter Koper, Piran, Izola, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Loška dolina;
• Mesta: Umag, Buje, Novigrad, Buzet, Poreč, Opatija, Kastav, Rijeka, Koper, Piran, Portorož, Izola, Ilirska Bistrica, Stari trg pri Ložu
• Komunalne službe (Istarski vodozaštitni sustav, Istarski vodovod, Vodovod i kanalizacija Rijeka, Rižanski vodovod Koper, Komunala Koper, Ilirska Bistrica)…

 

CILJI PROJEKTA

Splošni čezmejni cilji

• Varovanje podzemne vode na čezmejnem področju.
• S skupnim čezmejnim sodelovanjem premagati regionalne razvojne pomanjkljivosti, ki so nastale za izvajanje varovanje voda omejenega znotraj državnih mej.
• Prispevati k dvigu ekološke zavest lokalnega prebivalstva na čezmejnem območju.
• Izboljšati kakovost bivanja in zdravja ljudi, z naprednejšim sistemom upravljanja z vodami in z zmanjšanjem ekoloških tveganj.

 

Posebni čezmejni cilji

• Izdelava skupnih strokovnih podlag za potrebe varovanja okolja, izkoriščanje podzemnih vod in prostorskega načrtovanja v regiji.
• Skupna ugotovitev stanja razpoložljivih količin kakovosti in obremenitev podzemnih vod.
• Razvoj skupne metodologije za določanje območij in zaščitnih ukrepov za varovanje podzemne vode.
• Razvoj skupnega geoinformacijskega sistema (GIS-a) kot podlage za izdelavo načrtov upravljanja čezmejnih območij podzemnih vod za naslednje načrtovalsko obdobje 2015-2021, v skladu s smernicami Vodne direktive.
• Krepitev zmogljivosti, sodelovanja in koordiniranega delovanja ustanov in organizacij na področju zaščite okolja, izkoriščanja podzemnih vod in prostorskega načrtovanja v regiji.
• Izboljšanje ekološke ozaveščenosti lokalnega prebivalstva o potrebi varovanja podzemnih vod kot skupnega naravnega bogastva in temelja nadaljnjega razvoja čezmejne regije.
• Zmanjšanje možnosti onesnaženja podzemnih vod na podlagi skupnega načrtovanja, upravljanja in monitoringa na čezmejnem območju.

 

KAZALCI (posebni kazalci in časovni načrt):

• Usklajene strokovne podlage - hidrogeološka karta, 5 konceptualnih modelov, karta ranljivosti in karta tveganja
• Sledilni poskus za razmejitev območij
• Skupna ocena sedanjega stanja količine, kakovosti in trendov podzemne vode
• Skupni predlog potencialnih območij za razvoj novih zajetij
• Usklajena podlaga za izdelavo skupnih načrtov upravljanja teles podzemne vode
• Skupni predlog načrta trajnega monitoringa kakovosti in količin podzemne vode v skladu z Vodno direktivo
• Skupni GIS sistem čezmejnih teles podzemne vode
• Skupna baza podatkov ključnih za zaščito in upravljanje z vodnimi viri
• Usklajene meje čezmejnih vodnih teles v skladu s smernicami Vodne direktive - karta
• Načrt obojestransko sprejemljivih ukrepov za izvajanje varovanja čezmejnih vodonosnikov
• Skupni predlog čezmejnih delov vodovarstvenih območij za javno oskrbo z vodo
• Komunikacijski načrt za ciljne skupine
• Dogodki za ciljne skupine
• Brošura projekta v dveh jezikih (1 brošura, v vsakem jeziku 1000 kosov)
• Članki v tiskanih medijih
• Spletna stran projekta

VSEBINA:

Projekt Minerals4EU je zasnovan za izpolnjevanje priporočil Pobude za surovine, v okviru katere bo razvil EU Mineral Inteligence mrežno strukturo s spletnim portalom, evropskim letopisom o mineralnih surovinah in študije predvidevanja.

Mreža bo zagotavljala podatke, informacije in znanja o mineralnih surovinah v Evropi, ki temelji na sprejetem poslovnem modelu, kar bistveno prispeva k Evropskemu partnerstvu za inovacije na področju surovin (EIP RM), katerega Svet za konkurenčnost pojmuje kot ključ za uspešno izvajanje glavnih politik EU 2020.

Projekt Minerals4EU bo najprej vzpostavil EU Mineral Inteligence mrežno strukturo, ki bo obsegla evropske ponudnike podatkov o mineralnih surovinah in interesne skupine, in jo preoblikoval v trajnostno operativno storitev. Minerals4EU bo torej prispeval k in podprl odločanje o strategijah in prilagoditvenih politikah Komisije, kakor tudi podprl zanesljivost oskrbe EU virov in surovin, z razvojem mrežne strukture s podatki o mineralnih surovinah in izdelkih, ki temeljijo na avtoritativnih virih informacij.

Projekt Minerals4EU je osnovan na strukturi, združljivi z INSPIRE, katera omogoča evropskim geološkim zavodom in drugim partnerjem izmenjavo informacij in znanja, in pomaga pridobiti interesnim skupinam najti, pogledati in pridobiti standardizirane in usklajene geološke in druge povezane podatke.

Cilj projekta Minerals4EU je povezovanje najboljšega razpoložljivega strokovnega znanja o mineralnih surovinah in informacij, ki temeljijo na bazi znanja povezanih geoloških zavodov in drugih pomembnih interesnih skupin, v podporo javnemu oblikovanju politike, industriji, družbi, komunikaciji in izobraževalnim namenom na evropski in mednarodni ravni.

Konzorcij Minerals4EU ima znanje in sredstva za oblikovanje vodilne evropske informacije mrežne strukture, ki bo zagotovila orodja in znanja za povečanje učinkovitosti rabe virov, varnost oskrbe z mineralnimi surovinami in podpirala trajnostni razvoj mineralov za Evropo.

Namen:

Kameni agregati igrajo pomembno vlogo v ekonomskem razvoju vsake države, hkrati pa ima lahko njihovo pridobivanje nezanemarljiv vpliv na okolje in družbo. Zato je zagotavljanje trajnostne oskrbe s kamenimi agregati pomemben izziv. Projekt SNAP-SEE se osredotoča na razvijanje in razširjanje orodij za načrtovanje trajnostne oskrbe s kamenimi agregati v Jugovzhodni Evropi (SEE).

Projekt SNAP-SEE je zasnovan na temeljih predhodnega projekta Trajnostno gospodarjenje z mineralnimi surovinami za gradbeništvo (SARMa). Zaradi razlik v preteklem razvoju znotraj območja Jugovzhodne Evrope obstajajo različni pristopi k upravljanju, načrtovanju in oskrbi z agregati, ki zmanjšujejo učinkovitost rabe naravnih virov in lahko zavirajo gospodarski razvoj v regiji.

Te lahko strnemo kot:

• Razlike v politikah upravljanja z mineralnimi surovinami;
• Veliko zakonov in drugih pravnih aktov obravnava oskrbo s kamenimi agregati, kar otežuje usklajeno delovanje različnih regulatorjev, hkrati pa zmanjšuje preglednost;
• Pomanjkljivo poznavanje koncepta trajnostne oskrbe s kamenimi agregati (SARM) in načrtovanja oskrbe iz različnih virov (SSM);
• Neusklajenost pri načrtovanju oskrbe iz primarnih in sekundarnih virov kamenih agregatov.

Izzivi:

Načrtovane rešitve, s katerimi bomo v sklopi projekta SNAP-SEE poizkušali zmanjšati prej omenjene probleme, so:

• Usklajeno načrtovanje oskrbe s kamenimi agregati, ki spodbuja sodelovanje med različnimi deležniki in zagotavlja skladnosti regulativnih pravil;
• Celovito načrtovanje oskrbe s primarnimi in sekundarnimi agregati, ki obsega tudi povečanje učinkovitosti rabe virov;
• Usposabljanje človeških virov za reševanje predhodno omenjenih težav;
• Spodbujanje komunikacije med različnimi skupinami, ki bi zagotovila, da bi načrtovanje upoštevalo potrebe vseh ciljnih skupin.

Cilji:

Cilj projekta SNAP-SEE je razviti orodje za načrtovanje trajnostne oskrbe z agregati, ki bo služilo kot opora nacionalnemu in regionalnemu načrtovanju oskrbe s primarnimi ter sekundarnimi kamenimi agregati na območju Jugovzhodne Evrope, orodje bo vsebovalo:

• SNAP-SEE vizijo celostnega in obsežnega načrtovanja trajnostne oskrbe s kamenimi agregati na območju Jugovzhodne Evrope;
• Priročnik o usposabljanju človeških virov ter o posvetovanjih med različnimi interesnimi skupinami;
• Priročnik o metodah za zbiranje in analiziranje podatkov; in
• Shemo načrtovanja oskrbe s kamenimi agregati, ki bo vsebovala različne scenarije, načela in pristope pri uveljavljanju načel trajnostne oskrbe.