• Header2021

Aktualno

  • 1


Portal eGeologija omogoča odprt dostop do obsežnega nabora geoloških podatkov v skladu s sprejetimi standardi za prostorske podatke (INSPIRE). Uporabniki imajo dostop do neinterpretiranih in interpretiranih geoloških podatkov prek enotne vstopne točke na svetovnem medmrežju. Podatke lahko prenesejo v svoje okolje za nadaljnjo uporabo.

Portal eGeologija zagotavlja vpogled v poenotene metapodatkovne opise, vpogled prek spletnega pregledovalnika in pridobitev prostorskih podatkov na podlagi spletne kartografske storitve, spletne objektne storitve in ZIP- ali PDF-datotek. Vstopite v eGeologijo >>> TUKAJ.





image

Dejavnosti

  • 1
 

OneGeology
Naslov Izdelava dinamične geološke karte sveta s strani geoloških zavodov sveta
Povezava na spletno stran projekta OneGeology
Povezava na spletni portal projekta Portal
Povezava na YouTube video Video
Program Direktorat za informacijsko družbo Evropske Komisije
Trajanje projekta 08/2008 – 09/2010
Vloga GeoZS v projektu Projektni partner
Kontakt na GeoZS Miloš Bavec

VSEBINA:

Marca 2007 se je s podpisom Brightonskega dogovora v Veliki Britaniji uradno začel globalni geološki projekt OneGeology. Osnovni cilj projekta je zagotoviti javen internetni dostop do geoloških kart in geoloških podatkov vseh držav sveta na nivoju merila 1:1 milijon.

Geološka zgradba našega planeta je samo ena in ni omejena s političnimi mejami. Realnost je drugačna. Vsaka država zbira in obdeluje geološke podatke na svoj način, zato lahko rečemo, da je povezanost, dosegljivost in končno uporabnost teh podatkov slaba. Osnovni cilj projekta OneGeology je preseganje političnih mej pri reševanju vprašanj, povezanih z geologijo. Manj kot leto dni stara pobuda svetovnih geoloških zavodov, ki je v kratkem času dobila izjemno podporo vlad, različnih organizacij in posameznikov, je zelo enostavna. Nacionalne geološke karte v merilu 1:1 milijon in podatki, na katerih so karte utemeljene, bodo sestavljene v veliko sestavljanko in brezplačno dostopne preko svetovnega spleta.

V prvi fazi bo šlo predvsem za zbiranje in predstavitev originalnih digitalnih državnih geoloških kart in podatkov v ozadju. Prvi rezultati naj bi bili predstavljeni že leta 2008 na svetovnem geološkem kongresu v Oslu. Do naslednjega kongresa leta 2012 naj bi bile karte tehnično usklajene, podatki pa javno dosegljivi. Vsebinska uskladitev je ob trenutno dosegljivi tehnologiji sicer žal bolj želja kot realnost, ampak če počakamo nekaj let…

Sestavljena geološka karta sveta v merilu 1:1 milijon naj bi delovala podobno kot Google Earth. Dosegljiva bo na skupnem internetnem portalu, podatki pa naj bi bili brezplačni ali izjemoma simbolično plačljivi. Skupni internetni portal bo služil tudi kot vhodna vrata do detajlnejših geoloških podatkov v lasti posameznih držav ali agencij.

Dosegljivost geoloških podatkov preko državnih meja bo nedvomno v pomoč ob soočanju s perečimi vprašanji sodobne družbe. Če se omejimo le na klimatske spremembe in eksplozivno rast prebivalstva lahko izpostavimo nekaj izzivov, ki so neposredno povezani z geologijo in izrazito presegajo reševanje na nivoju posameznih držav. Prvi je problem toplogrednih plinov. Spreminjajoči se obseg oceanov bo vplival na razmerje med viri in t.i. ponori (sinks) ogljikovega dioksida. Tipičen geološki problem je tudi shranjevanje ogljikovega dioksida v geološke strukture. Takšne strukture pogosto presegajo državne meje in geologija brez meja, četudi v majhnih merilih, bo tu izjemnega pomena. Preko državnih meja sega tudi vprašanje zagotavljanja mineralnih surovin in energentov v času, ko svetovne potrebe skokovito naraščajo in ko se geografska razporeditev povpraševanja hitro spreminja. Nekoliko bolj lokalen, pa vseeno pogosto čezmejen geološki problem je geohazard ali geološko pogojena nevarnost. Območja odložitve velikih plazov so pogosto na različnih straneh meja držav, ki med seboj zaradi takšnih ali drugačnih razlogov raziskovalno ne sodelujejo. Isto velja za potresne vire, vodonosnike, vire onesnaženj in še in še.

Projekt je stekel v času in pod okriljem mednarodnega leta Zemlje, razen tega pa ima pa podporo mnogih mednarodnih organizacij med katerimi so UNESCO, EuroGeoSurveys, International Consortium of Geological Surveys itd. V Sloveniji je partner projekta Geološki zavod Slovenije.

 

INTRAW
Naslov Mednarodno sodelovanje na področju surovin
Povezava na spletno stran projekta INTRAW
Program HORIZON 2020
Trajanje projekta 02/2015 – 01/2018
Vloga GeoZS v projektu Projektni partner
Kontakt na GeoZS Dr. Gorazd Žibret

VSEBINA:

Projekt INTRAW bo opredelil in pregledal trenutno stanje v državah z razvito proizvodnjo mineralnih surovin, kot so Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Afrika in Združene države Amerike, predvsem na področjih:

  • Raziskave in inovacije;
  • Politike in strategije glede surovin;
  • Izobraževanje;
  • Postopki dodeljevanja licenc in dovoljenj;
  • Sistemi poročanja podatkov;
  • Dobre prakse podjetij glede raziskovanja in izkoriščanja surovin;
  • Upravljanje in nadomestitev kritičnih mineralnih surovin.

Rezultat aktivnosti pregleda stanja v razvitejših državah bo uporabljen kot izhodišče za določitev in začetek Mednarodnega observatorija za surovine Evropske Unije, ki bo deloval kot obveščevalna infrastruktura za surovine na mednarodni ravni. Observatorij bo stalen in bo ostal v delovanju tudi po koncu projekta z jasno strategijo in pristopom upravljanja ter s ciljem vzpostaviti in vzdrževati močne dolgoročne odnose s ključnimi akterji na področju tehnologije surovin in znanstvenega napredka. Observatorij ne bo le stalno spremljal možnosti, ampak jih bo tudi aktivno spodbujal preko vzpostavljanja namenskih bilateralnih in multilateralnih shem financiranja in spodbud za sodelovanje na področju surovin med EU in tehnološko naprednejšimi državami zunaj meja unije.

 

VAMOS
Naslov Alternativen sistem rudarjenja
Povezava na spletno stran projekta VAMOS
Program HORIZON 2020
Trajanje projekta 02/2015 – 01/2018
Vloga GeoZS v projektu Projektni partner
Kontakt na GeoZS Dr. Gorazd Žibret

VSEBINA:

Ocene kažejo, da je vrednost neizkoriščenih virov surovin na globini od 500-1.000 metrov za okoli 100 milijard €, vendar pa fizikalni, ekonomski, socialni, okoljski in človeški faktorji omejujejo njihovo dostopnost za izkoriščanje.

iVAMOS! bo razvil novo varnejšo, čistejšo in manj opazno tehniko rudarjenja in dokazal svojo ekonomsko izvedljivost za izkoriščanje trenutno nedostopnih nahajališčih mineralnih surovin, s čimer bo spodbujal investiranje in pomagal k vzpostaviti domače proizvodnje mineralnih surovin znotraj EU. Izhajajoč iz uspešnih tehnik rudarjenja na oceanskem dnu si iVAMOS! z rudarskimi rešitvami prizadeva za ponovno odprtje zapuščenih in z vodo zalitih odprtih kopov, izkoriščanju še dostopnih in kvalitetnih zalog surovin brez velikih količin izkopane jalovine, in odprtju novih kopov na območju Evrope.

iVAMOS! bo oblikoval in izdelal inovativno avtomatizirano opremo za izkop in orodja za nadzor učinka na okolje, ki bo uporabljeno pri izvajanju terenskih testov v štirih rudarskih mestih v Evropi, s paleto različnih trdot kamnin in morfologijo rovov. iVAMOS! bo:

  1. razvil prototip opreme za podvodno in daljinsko upravljano rudarsko opremo;
  2. nadgradil trenutno tehnologijo za podvodno vizualno zaznavanje, prostorsko pozicioniranje in navigacijo;
  3. zagotovil celovito rešitev za učinkovit nadzor vpliva na okolje v realnem času;
  4. izvedel terenske poskuse prototipne opreme na opuščenih in neaktivnih rudnikih s široko vrsto tipov kamnin in na različnih podvodnih globinah, vključujoč testna območja v Angliji, na Portugalskem, v Španiji in v BiH;
  5. ocenil produktivnost in stroške delovanja rudarjenja in ekonomsko ponovno ocenil vire surovin EU;
  6. zagotovil sprejemljivost razvitih tehnologij na trgu, demonstriral ekonomiko koncepta in praktičnost rešitev;
  7. prispeval k družbeni sprejemljivosti nove tehnike pridobivanja skozi javne predstavitve v EU regijah.
 

MINATURA 2020
Naslov Razvoj koncepta evropskega političnega okvira za dostopnost in zaščito nahajališč mineralnih surovin
Povezava na spletno stran projekta MINATURA 2020
Program HORIZON 2020
Trajanje projekta 02/2015 – 01/2018
Vloga GeoZS v projektu Projektni partner
Kontakt na GeoZS Dr. Duška Rokavec

VSEBINA:

Izkoriščanje mineralnih surovin je v Evropi ena osnovnih dejavnosti za zadovoljitev trenutnih in prihodnjih potreb evropske družbe po mineralnih surovinah. To pomeni, da je potrebno zagotoviti dostop do nahajališč mineralnih surovin. Istočasno pa je potrebno poskrbeti za to, da izpolnjevanje današnjih potreb po mineralnih surovinah ne ogroža oskrbe prihodnjim generacijam. Nahajališča mineralnih surovin (znana nahajališča, opuščeni kopi in zgodovinski rudniki) je potrebno oceniti glede na druge rabe zemljišč z upoštevanjem kriterijev za habitate, ostala okoljska vprašanja, prednostne naloge, itd. Dostop do mineralnih surovin pa na drugi strani izpolnjuje javni interes po varnosti preskrbe z mineralnimi surovinami (v primerjavi s številnimi drugimi rabami prostora). Razprava med temi različnimi možnostmi rabe zemljišč zahteva ustrezno upoštevanje ekskluzivnosti, reverzibilnosti ter posledic za okolje. Splošni cilj projekta MINATURA 2020 je razviti koncept in metodologijo (tj. usklajen okvir evropske regulative/smernice/politike) za opredelitev in poznejšo zaščito »nahajališč mineralnih surovin javnega pomena«, kar bo zagotovilo njihovo najučinkovitejšo rabo v prihodnosti. Zagotavljanje političnega okvira, ki vsebuje »princip trajnosti«, je ključna gonilna sila projekta MINATURA 2020.

ISKANJE