Mineralne surovine 

 
image

Osnovni namen

V zadnjem desetletju so MS v evropskem prostoru znatno pridobile v smislu pomembnosti in zanimanja zanje. Povečale so se potrebe po njih in narasle so njihove cene predvsem zaradi rastočih ekonomij velikih dežel v razvoju. Evropa se je l. 2008 na te trende odzvala s političnim dokumentom “Pobuda za surovine –zagotavljanje preskrbe z nujno potrebnimi surovinami za rast in delovna mesta v Evropi”. Tudi kasnejše evropske pobude združuje ideja za boljše gospodarjenje in oskrbo z mineralnimi surovinami na podlagi trajnostne dobave surovin iz “domačih”, to je evropskih virov in s tem zmanjšanje odvisnosti od globalnih virov. Slovenija se pridružije tem gibanjem z ohranjanjem dostopa do lastnih nahajališč MS ter lastno preskrbo vsaj kar zadeva surovine za gradbeništvo in gradbene materiale ter določene energetske surovine. Raziskovalci hiše GeoZS s svojim znanjem in izkušnjami na področju nahajališč mineralnih surovin so ključni element v prizadevanjih uresničitve te strategije.

Mineralne surovine

Slovenija kljub svoji razmeroma majhni površini razpolaga z nekaterimi vrstami mineralnih surovin (MS). Medtem ko izkoriščanje kovinskih mineralnih surovin trenutno ni aktualno, obstajajo potrebe po nekovinskih mineralnih surovinah, predvsem surovinah za industrijo gradbenega materiala in gradbeništvo (kot so tehnični kamen, prod in pesek, naravni kamen, glina…), pa tudi po premogu in ogljikovodikih. Raziskovalna enota Mineralne surovine izvaja temeljne, aplikativne in razvojne naloge in geološke raziskave na naslednjih področjih:

  • raziskave in vrednotenje nahajališč trdnih mineralnih surovin (tehnični kamen, prod in pesek, naravni kamen, gline...) ter energetskih surovin (premog in ogljikovodiki),
  • kot Rudarska javna služba opravljamo dela in naloge v okviru programa za ministrstvo pristojno za rudarstvo s področja politik MS, trajnostnega gospodarjenja z mineralnimi surovinami, izdelave strokovnih podlag za uravnoteženo gospodarjenje z mineralnimi surovinami in odgovorno ravnanje s prostorom na nacionalni ravni ter implementacijo EU priporočil in direktiv s področja MS. Vodimo rudarsko knjigo, spremljamo raziskave in hranimo vzorce, vodimo arhiv dokumentacije zaprtih rudnikov idr.,
  • intenzivna vpetost v številne EU projekte s področja MS,
  • izdelavo projektne dokumentacije (elaborati o zalogah idr.),
  • vodenje in vzdrževanje podatkovne baze nahajališč mineralnih surovin v RS in baze nahajališč MS s podeljeno rudarsko pravico ter tematskih kart,
  • objava znanstvenih in strokovnih del doma in v tujini (članki, monografije, letni Bilten Mineralne surovine v analogni in digitalni obliki idr.) in promocija področja mineralnih surovin,
  • komunikacija s strokovno in širšo javnostjo na temo mineralnih surovin.

Povezave:

Premog v Sloveniji

Na ozemlju Slovenije, na geološko izredno zanimivem stičišču Evrazijske in Afriške tektonske plošče, oziroma na stičišču velikih regionalnih strukturno-geoloških enot kot so Alpe, Dinaridi, Panonski bazen in Jadranska plošča, poznamo na desetine lokacij izkoriščanja premogov, od zelo majhnih najdišč, ki so imela le krajevni pomen, do številnih premogovnikov, kjer smo premoge v preteklosti pridobivali v deset do več sto tisoč tonah letno.

V širšem tektonsko-sedimentnem smislu lahko naša premogišča razdelimo na paralična (morsko-priobalna) in intramontana (večinoma jezersko-rečna). Za prva je najpogosteje značilno nastopanje večjega števila razmeroma tankih, do 2,5 m debelih premoških plasti v ciklično menjavajočih se sladkovodno in brakično razvitih plasteh, za druga pa, da jih gradi manjše število, ali celo le ena sama debela plast premoga.

Po petrografski sestavi so slovenski premogi večinoma humusni, le izjemoma tudi sapropelski. Ligniti in rjavi premogi so litotipno in maceralno heterogeni, črni pa razmeroma homogeni. Tako za premoge, ki so nastali iz morsko-brakičnih paraličnih šotišč, kot za premoge, ki so nastali iz jezersko-rečnih sladkovodnih intramontanih šotišč, velja, da so bila to večinoma nizka ali topogena barja.

Premogi v Sloveniji in njihova nahajališča

Rjavi premog pod mikroskopom z oznakami posameznih sestavin ali maceralov:

  • EuT - eutekstinit
  • T - tekstinit
  • U – ulminit
  • Chum – korpohuminit
  • D – detrinit
  • Scl – sklerotinit
  • Fuz – fuzinit
  • R – resinit
  • Sub – suberinit

  Spoznaj ekipo Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.