VSEBINA:

Projekt HYDRO KARST združuje 3 italijanske in 4 slovenske partnerje financira se iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz nacionalnih skladov.

Glavni cilj projekta je usklajeno upravljanje in zaščita vodonosnika Reka-Timava preko količinskega in kakovostnega spremljanja podzemnih voda in območja matičnega Krasa.

Rezultati izvajanja projekta so:

• vzpostavitev enotne georeferencirane podatkovne baze hidrodinamičnih, hidrokemijskih in bioloških podatkov,
• izdelava enotnih kartografskih podlag,
• sklenitev protokolov o sodelovanju,
• določitev ukrepov za promocijo in uresničenje sistemov za zmanjšanje onesnaževalnih emisij, predvsem tistih, ki se nanašajo na pitno vodo,
• razvoj sistemov skupnega poseganja v nujnih primerih,
• oblikovanje skupnih strategij za preprečevanje in zmanjševanje tveganj,
• promocija posegov za varčevanje z vodo,
• učinkovito upravljanje vodovodnega omrežja,izboljšanje kakovosti pitne vode.

VSEBINA:

Globoko podpovršje alpskih predgorskih bazenov skriva številne narave vire in skladiščne zmogljivosti, t.i. geopotenciale, ki jih lahko izkoriščamo za spodbujanje trajnostne rabe obnovljivih virov energije. Več kot 5000 m globoki molasni bazeni na obrobju Alp ponujajo bogat geotermalni potencial in skladiščne zmogljivosti za energetsko omrežje, zemeljski plin ali CO2. Izkoriščanje teh geopotencialov na istem območju tekmuje z obstoječimi načini rabe podzemne vode ter pridobivanja nafte in zemeljskega plina. Ocena geopotencialov zahteva celosten in čezmejen pristop, pri katerem upoštevamo tako geološka tveganja, npr. seizmičnost, kot tudi medsebojni vpliv različnih načinov rabe naravnih virov in njihovega medsebojnega vplivanja, še posebej na gosto naseljenih območjih.

Mednarodni projekt GeoMol se sofinancira iz evropskega programa transnacionalnega sodelovanja Območje Alp 2007-2013 in poteka od septembra 2012 do junija 2015. V njem bodo partnerji iz Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice interpretirali geološko zgradbo Molasnega bazena in Padske nižine in z njo seznanili tudi zainteresirano javnost. Dobro poznavanje geološke zgradbe bo omogočalo čezmejno upravljanje. Projekt GeoMol bo omogočal dostop do usklajenih trirazsežnostnih informacij o podpovršju, ki bodo izdelane na podlagi usklajenih metod vrednotenja in skupno razvitih kriterijev in smernic. Spodbujanje izmenjave in razširjanja znanja o zgradbi Alpskih predgorskih bazenov bo spodbujalo domačo in decentralizirano rabo obnovljivih virov energije z izkoriščanjem geopotencialov in rabo podzemnih skladiščnih zmogljivosti. Izboljšalo se bo tudi geološko, strukturno in seizmološko znanje za podporo ocene potresne nevarnosti v Padski nižini. Kriterije in smernice razvite v okviru projekta GeoMol bomo uporabili tudi pri izboljšavah geološkega modela slovenskega dela Panonskega bazena.

VSEBINA:

Vaš portal do morskih podatkov v Evropi

Cilji:

Geološki portal omogoča dostop do podatkov in metapodatkov, ki jih imajo posamezne organizacije po standardih razvitih v projektu Geo-Seas in podatkovnih izdelkov v merilu 1 : 250 000 razvitih po standardih projekta ur-EMODnet – Geološki projekt (zgodnja faza projekta EMODnet).

Podatki in zemljevidi vsebujejo informacije o podlagi morskega dna vključujoč stopnjo sedimentacije recentnih usedlin, geologijo morskega dna (kamninska podlaga in kvartarna geologija) in vse meje in posplošitve, ki se lahko pojavijo pri kompilacijski karti v merilu 1: 250.000 z informacijami o litologiji in starosti vsake geološke enote na morskem dnu; geoloških dogodkov in verjetnosti njihovega pojavljanja, nahajališč mineralov. Zbirale se bodo informacije o tipu obale, ki se bodo lahko dopolnile z informacijami o obalni eroziji ali sedimentaciji in njunimi hitrostmi. Vsi interpretacijski izdelki bodo temeljili na primarnih informacijah v lasti projektnih partnerjev in bodo dopolnjeni z drugimi informacijami v javni domeni. Kjer so najnovejše geološke informacije na spletnih straneh tretjih oseb, se bodo oblikovani dogovori za storitev spletnega kartiranja za zagotavljanje teh podatkov na portalu EMODnet-geologija.

Specifični cilji:

• pripraviti in zagotoviti dostop do informacij, potrebnih za izdelavo zemljevidov podlage morskega dna v merilu 1: 250.000 (izboljšanje sedanje resolucije razredov in podatkov, kjer je to mogoče), o stopnji akumulacije in / ali sedimentacije na morskem dnu; o geoloških mejah in napakah; o geoloških dogodkih in verjetnosti pojavljanja teh dogodkov in o pojavih mineralov. Za obalo bodo na voljo podatki o hitrosti sedimentacije in erozije ter obalni tipologiji. Za dostop do podatkov partnerjev se bodo uporabili standardi, razviti v projektu Geo-Seas. Podatkovni izdelki (zemljevidi) bodo uporabljali standarde, razvite v projektu ur-EMODnet-geologija.
• Zbrati in uskladiti je potrebno vse razpoložljive informacije o morskem dnu v merilu 1 : 250 000.
• Zagotoviti podatke o podlagi morskega dna in vse razpoložljive informacije o stopnji akumulacije in sedimentacije na morskem dnu.
• zbrati in uskladiti vse razpoložljive geološke informacije o morskem dnu (kamninska podlaga in kvartarni sedimenti) v merilu 1: 250.000, za razvrstitev obalnega vedenja in tipologije vsake države zastopane v projektnem partnerstvu. Uporabil se bo sistem za razvrščanje obalnih tipov, območja erozije in sedimentacije v obalnem območju vsake sodelujoče države, le ta bo prikazan na zemljevidu.
• Identificirati in popisati lokacije vseh pomembnih geoloških dogodkov ter zagotoviti informacije o verjetnosti pojavljanja, kjer bo to mogoče. Informacije bodo vključevale območja podmorskih plazov, potresov in vulkanskih centrov, ki se nahajajo na podmorskih področjih.
• Identificirati in popisati območja mineralnih surovin (vključno z agregati, nafto, plinom in kovinskimi mineralnimi surovinami) v vsaki od sodelujočih držav, ki temeljijo na informacijah, ki so na voljo projektnim partnerjem, vključno z javno razpoložljivimi informacijami (objavljenih znanstvenih člankov, itd), za zagon storitve spletnega kartiranja z nosilci podatkov o mineralnih surovinah.