VSEBINA:

Terrafirma je projekt, ki poteka pod okriljem Evropske vesoljske agencije (European Space Agency's (ESA)), znotraj programa Global Monitoring for Environment and Security (GMES) Service Element Programme. Namen projekta je vzpostavitev informacijskega sistema o monitoringu nevarnosti zaradi premikanja tal, ki bo na izvajan na nacionalnih geoloških zavodih in inštitutih.

Namen tega sistema je pomoč pri:

• reševanju življenj,
• izboljšanju varnosti in
• zmanjšanju gospodarskih izgub.

Bistvo projekta Terrafirma je določitev uporabe nove metode daljinskega zaznavanja, imenovane interferometrija permanentnih sipalcev (PSI), ki lahko s satelitov zazna milimeterske premike tal. Metodologija PSI temelji na obdelavi več kot 50 radarskih posnetkov iz arhivov, ki datirajo do leta 1991, za identifikacijo mreže objektov na zemeljski površini, kot npr. zgradbe, mostovi, izdanki kamnin in drugih. Na podlagi signalov na teh objektih je možno opraviti natančne meritve v nekem časovnem obdobju. Rezultati so podani na kartah premikov tal, ki bi jih bilo sicer težko, če ne nemogoče, zaznati s konvencialnimi merilnimi metodami. Trenutno posveča opisani sistem največjo pozornost posedanju urbanih površin in zemeljskim plazovom, sčasoma pa bodo vključene tudi potresen cone, obale in poplavne ravnice.

Projekt Terrafirma bo potekal v treh ločenih fazah po 0-2, 2-5 in 5-10 let. V prvi dveletni fazi (zaključena je bila leta 2005) je bil poudarek predvsem na konsolidaciji obeh, tako samega sistema, kot tudi njegovih uporabnikov. V mesecu novembru 2005 je projekt Terrafirma prešel v drugo fazo, katere cilj je razširitev po vseh 25 državah članicah EU. V tej fazi bo potekala obdelava podatkov vseh 25 držav članic EU, tudi v Sloveniji.

Slovenska partnerja Geološki zavod Slovenije in ARSO - Urad za seizmologijo in geologijo v okviru projekta Terrafirma proučujeta uporabo metode PSInSAR za detekcijo različnih tipov premikanj geološke podlage in tal skozi daljše časovno obdobje (med leti 1992 in 2007) na območju Ljubljanskega Barja, mesta Ljubljana ter Ljubljanskega, Sorškega in Kranjskega polja.

VSEBINA:

Cilj projekta „TRANSENERGY – Čezmejni viri geotermalne energije Slovenije, Avstrije, Madžarske in Slovaške“ je izdelava orodja za spodbujanje večje, a hkrati tudi trajnostne rabe geotermalnih virov, ki bo temeljila na obstoječih geoznanstvenih spoznanjih.

Splošni cilji projekta podpirajo:

• Göteborške cilje z zagotavljanjem orodij za trajnostno rabo geotermalnih virov v območju projekta
• Lizbonsko strategijo s povečanjem konkurenčnosti regije na osnovi spodbujanja investiranja v globoke geotermalne vire
• Kohezijske politike z ozemeljskim povezovanjem med sodelujočimi regijami / državami
• protokol s podpiranjem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov

Projekt obravnava ključni problem rabe naravnih virov, ki si jih deli več držav. Naravni viri, kot je geotermalna energija, katere glavni prenosnik so globoki tokovi podzemne vode, so močno vezani na geološke strukture, ki pa se ne zaključijo na državnih mejah. Zaradi tega je čezmejni pristop edini ustrezen za oceno razpoložljive geotermalne energije in pogojev njene trajnostne rabe.

Projekt je osredotočen na potrebe nosilcev odločanja in interesnih skupin. Ponudil bo uporabnikom prijazen spletni portal, katerega najpomembnejši del bo orodje za pomoč pri odločanju. Ta javno dostopni portal bo služil prenosu strokovnega znanja o geotermalnih virih in trajnostnem upravljanju naravnih virov na uporabnike, katerim bo tudi ponudil pregled uporabe geotermalnih virov na območju projekta. Dostopne bodo  informacije o potencialu, ranljivosti in trajnostni uporabi geotermalnih sistemov v obravnavanem čezmejnem območju. Poleg naštetega bodo podani tudi predlogi za usklajeno strategijo upravljanja čezmejnih geotermalnih virov.

Projekt TRANSENERGY je vezan na srednjeevropski program Področje intervencije 3.1 (Razvijanje visoko kvalitetnega okolja z upravljanjem in zaščito naravnih virov in dediščine). Partnerji v projektu so geološki zavodi štirih držav, ki so vključeni tudi v druge mednarodne projekte o naravnih virih in imajo dolgoletno tradicijo medsebojnega sodelovanja v številnih bilateralnih projektih.

VSEBINA:

AdaptAlp je projekt 16 projektnih partnerjev iz 6 alpskih držav v okviru programa alpski prostor (Alpine Space Programme), ki je del evropskega teritorialnega sodelovanja v obdobju od 2007 do 2013 (European Territorial Cooperation 2007-2013). Skladen je z njegovo tretjo prioriteto – Okolje in preprečevanje nevarnosti (Priority 3: Environment and Risk Prevention). Cilj projekta je ocena podnebnih sprememb v Alpah in ocena njihovih vplivov na pojavljanje naravnih nevarnosti. Pripravljena bodo priporočila za sprejemanje ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam in za upravljanje z nevarnostmi za potrebe odločevalcev in lokalnih deležnikov. Najboljši pristopi in izkušnje bodo združene in novi pristopi bodo preizkušeni na testnih območjih. Podnebne spremembe se v večji meri izražajo v obliki dviga temperatur in sprememb padavinskih vzorcev. Oba dejavnika sta kritična pri pojavu naravnih nevarnosti in zato odločilno vplivata na spremembe pogostosti in obsega njihovega pojavljanja. Negotovost in povečana verjetnost pojavljanja naravnih nevarnosti zaradi podnebnih sprememb zahtevata zavzeto upravljanje z naravnimi nevarnostmi v alpskem prostoru.

Nameni in cilji:

Rezultati projekta AdaptAlp bodo izboljšali razumevanje vpliva podnebnih sprememb na regionalni ravni (npr. visokoločljivi modeli, scenariji dogodkov) obenem pa bodo v okviru projekta ocenjeni različni pristopi ocene nevarnosti, ocene tveganja (terenski zajem podatkov, kartiranje) in postopki upravljanja z nevarnostmi v alpskem prostoru. Aktivnosti so usmerjene v določitev najprimernejših metod in prenosa najboljših praks ter izkušenj v paket ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam na izbranih testnih območjih. Del dejavnosti projekta AdaptAlp je usmerjen tudi v zmanjševanje naravnih nevarnosti in v dvig ozaveščenosti javnosti in lokalnih deležnikov. Znanje in izkušnje iz projekta AdaptAlp bodo združene in vključene v postopke ravnanj lokalnih in regionalnih oblasti. Za odločevalce in deležnike na lokalni ravni bodo pripravljena priporočila dobrega ravnanja in najboljših praks.