VSEBINA:

Cilj projekta eENVplus je sprostitev velikih količin okoljskih podatkov, s katerimi upravljajo vključene državne in področne okoljske agencije ter drugi javni in zasebni deležniki z integracijo in harmonizacijo obstoječih storitev. Ti podatki se ne zbirajo samo zaradi zadostitve zahtevam Evropske unije po poročanju o okolju , temveč tudi za podporo nacionalnim in lokalnim politikam in aktivnostim.

Projekt eENVplus ne razvija novih storitev, temveč, izhajajoč iz rezultatov predhodnih aktivnosti (razvojnih projektov, dobrih praks, evropskih, nacionalnih in lokalnih izkustev), integrira že obstoječe infrastrukture v operacijski sistem, ki je zmožen preseči čezmejne in jezikovne ovire. eENVplus ne ponuja samo IKT infrastrukture, ampak tudi opis, navodila in pomoč, da postane ta infrastruktura operativna in koristna, kar omogočata predstavitev organizacijskega modela in čarovnik za usposabljanje.

eENVplus medopravilna infrastruktura ponuja državam članicam in geografskim informacijskim skupnostim:

• Obsežno, javno dostopno prilagodljivo infrastrkturo, ki je zmožna integrirati obstoječe sisteme v skladu z zahtevami INSPIRE, javne standarde in nove medopravilne storitve;
• Skupno ogrodje okoljskega leksikona, ki omogoča vključitev obstoječih leksikonov, ki pokrivajo okoljsko tematiko skozi Linked Data in prispeva dodano vrednost storitev za vključevanje in uporabo v pilotnih aplikacijah;
• Vsestransko orodje s postopki, navodili in primeri za harmonizacijo in validacijo podatkov, ki bo v pomoč državam članicam pri implementaciji INSPIRE;
• Niz inovativnih spletnih medopravilnih storitev z dodano vrednostjo, ki so namenjene pospeševanju razvoja inovativnih okoljskih aplikacij;
• Materiale za usposabljanje z e-učnimi orodji, ki omogočajo pridobitev potrebnih veščin in znanj za implementacijo INSPIRE, za izgradno SEIS in za vzdrževanje delovanja te nove prilagojene infrastrukture.

eENVplus orodja ponujajo večstopenjsko medopravilno zasnovo

Pilotne aplikacije

Da bi bili rezultati projekta eENVplus široko uporabni v raznovrstnih primerih z različnimi potrebami uporabnikov, bo izdelanih 9 okoljskih scenarijev v okviru 10 pilotnih aplikacij. Pilotne aplikacije s scenariji bodo omogočile bolj popolno integracijo orodij za izvedbo projektov v skladnosti s pravili INSPIRE in povečali medopravilnost med obstoječimi in načrtovanimi aplikacijami.

Seznam pilotnih aplikacij/scenarijev

• Implementacija SEIS za podatke o kakovosti zraka, pilota v Belgiji in Italiji
• Zagotavljanje dostopa do podatkov o komunalnih storitvah v skladu z INSPIRE: primer kanalizacijskih omrežij v Flandriji, pilot v Belgiji
• CSspire – Okoljske informacije za podporo odločanju v vsakdanjem življenju, čezmejni pilot na Češkem in Slovaškem
• Orodja, skladna s pravili INSPIRE za naravna območja, pilot v Franciji
• Upravljanje z gozdnimi požari, pilot v Grčiji
• Okno v varovana območja – Mobilna karta varovanih območij na Madžarskem in Slovaškem, čezmejni pilot
• INSPIRE geoportal – Podatki o varstvu narave v Islandiji, pilot na Islandiji
• Usklajevanje geoloških kart v Italiji in Sloveniji, čezmejni pilot
• Načrtovanje urbane rabe tal: kazalci sledenja urbane ekološke rabe tal za spremljanje dobrih urbanističnih praks, pilot na Portugalskem

Ciljne skupine

eENVplus je namenjen skupnosti tehničnih in netehničnih deležnikov:

Uporaba rezultatov projekta je namenjena:

• Nacionalnim in evropskim okoljskim organom (nacionalnim in evropskim agencijam za okolje, EIONET)
• Območnim in regionalnim okoljskim organom
• Tematskim združenjem (Evropskemu tematskemu centru, Nacionalnim INSPIRE kontaktnim točkam, itd.)
• Privatnemu sektorju in malim in srednje velikim podjetjem (MSP)

Potreba po enotnih standardih na področju inženiringa naravnih nevarnosti in upravljanja z ogroženostjo je vsak dan močnejša. V zadnjem času se je razvilo nekaj tovrstnih iniciativ na državnih ravneh, vendar pa le te niso celovite, prav tako nobena ne deluje na čezmejni ali mednarodni ravni.

V okviru projekta “START_it_up” konzorcij 8 partnerjev iz 5 držav (Avstrija, Italija, Francija, Slovenija in Švica), ob tesnem sodelovanju s opazovalci iz 14 institucij, utira pot k oblikovanju transnacionalne iniciative za standardizacijo na območju Alp in vzpostavitvi skupnega nabora znanja in tehnologij, ki bodo prosto dostopne strokovni javnosti. Geološki zavod Slovenije je edini slovenski partner v projektu, ki projektne aktivnosti izvaja v sodelovanju z vodnogospodarskim podjetjem Hidrotehnik d.d. in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani.

Namen projekta START_it_up je mednarodno poenotenje procesov na področju obvladovanja tveganj, zaradi naravnih nevarnosti, povezanih s poplavami, padajočim kamenjem, drobirskimi tokovi ter snežnimi in zemeljskimi plazovi. V okviru projekta se nadgrajujejo rezultati različnih, že zaključenih projektov na območju Alp in oblikujejo splošno sprejemljiva pravila na področjih tehnologije in odločevalskih politik. Proces poenotenja temelji na zbiranju in dopolnitvi obstoječih priporočil, predstandardov ter dobrih praks, ki bodo po kritični oceni strokovnjakov ter testiranju njihove uporabnosti predstavljeni v končni obliki priporočenih norm in standardov.

Tematska področja

Projektni partnerji so osredotočeni na pripravo skupnega pregleda stanja na naslednjih tematskih področjih nevarnosti in ogroženosti:

• izdelava kart nevarnosti in vključevanje v načrtovanje regionalnega razvoja,
• tehnologije in inženirski pristopi na področju naravnih nevarnosti,
• strokovna podpora pri odločanju,
• uspešno vodenje pri upravljanju z ogroženostjo.

Ozadje projekta: Oktobra 2012 je Geološki zavod kot vodilni partner pričel z izvajanjem projekta RoofOfRock - Limestone as the common denominator of natural and cultural heritage along the karstified part of the Adriatic coast in s prevedenim imenom Apnenec kot skupni imenovalec naravne in kulturne dediščine vzdolž kraške obale Jadranskega morja, ki je bil izbran za so-financiranje v okviru 2. poziva Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007-2013. Projekt združuje 10 partnerjev iz 4 držav.

Območje Jadrana deli skupno geološko preteklost, dolgo najmanj 200 milijonov let. Apnenec, nastal na tej platformi, so uporabljali kot glavni gradbeni material na celotnem projektnem območju in ima eno od najpomembnejših vlog pri oblikovanju skupne zgodovine. Uporaba ploščastega apnenca kot tradicionalnega gradbenega materiala se je ohranila do današnjih dni in daje poseben pečat jadranski obali. Ob tem se jasno kaže, da na področju prostorskega načrtovanja, urbanizma, gradbeništva ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine, za trajnostno izkoriščanje in uporabo tega kamna kot gradbenega materiala, za njegovo ohranjanje kot naravne vrednote ter ohranjanje objektov in materialov kot kulturne dediščine ni uveljavljenih jasnih smernic. Posledica je neustrezna raba gradbenega kamna in s tem poškodovanje ali celo uničenje bodisi nahajališč bodisi značilnih kamnitih arhitekturnih elementov objektov.

Namen projekta RoofOfRock je vzpostaviti skupno platformo za trajnostno rabo, zaščito in promocijo ploščastih apnencev ter oblikovanje uporabnih smernic za trajnostno upravljanje ploščastih apnencev kot skupne naravne in kulturne vrednote na celotnem projektnem prostoru.

Posebni cilji projekta so::

• Analizirati uporabo gradbenega kamna na kraški jadranski obali skozi zgodovino in prepoznati primere dobre in slabe prakse;
• Opredeliti osnovne naravne značilnosti apnencev, ki so v uporabi kot gradbeni material ter Roonatančno opredeliti naravne značilnosti in pojavljanje ploščastih apnencev;
• Opredeliti izvore gradbenega kamna uporabljenega v izbranih objektih in raziskati pojavljanje teh kamnin v naravi;
• Opredeliti naravna nahajališča ploščastih apnencev in analizirati pogoje za trajnostno rabo te mineralne surovine;
• Pripraviti strokovne podlage za skupni zakonodajni okvir na celotnem projektnem območju;
• Ozavestiti in izobraziti deležnike (prostorski načrtovalci, arhitekti, gradbeniki, naravovarstveniki, konservatorji, predstavniki lokalnih in državnih oblasti), uporabnike (obrtniki) in širšo javnost o dobri praksi uporabe gradbenega kamna, trajnostni rabi mineralnih surovin, ohranjanju naravnih vrednot in kulturne dediščine na primeru ploščastih apnencev.

Projektno partnerstvo:

• Slovenija: Geološki zavod Slovenije, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Javni zavod Park Škocjanske jame
• Italija: Občina Dolina/ Comune di San Dorligo della Valle, Oddelek za matematiko in geoznanosti, Univerza v Trstu
• Hrvaška: ZADRA - Razvojna agencija Zadarske županije, Javna ustanova RERA S.D. za koordinacijo in razvoj Splitsko-dalmatinske županije, DUNEA Regionalna razvojna agencija Dubrovačko-Neretvanske županije, IDA - Istarska razvojna agencija
• Bosna in Hercegovina: HERAG - Javna ustanova Razvojna agencija Zapadnohercegovačke županije
• Pridruženi partner: Regija Veneto