Podzemne vode - Hidrogeologija 

 
image

Osnovni namen

Hidrogeologija je veda, ki preučuje podzemno vodo. Zanimajo nas njene lastnosti in dinamika pretakanja, odvisnost od geoloških struktur in njeno povezovanje s površinsko vodo v krogotok vode v naravi.

V vsakdanjem pogovornem jeziku se za podzemno vodo uporablja tudi beseda podtalnica. V gradbeni stroki je pogosto poimenovana talna voda.

Podzemna voda zagotavlja skoraj celotno oskrbo s pitno vodo v Sloveniji. Uporablja se tudi za namakanje, tehnološko vodo, ogrevanje in ohlajanje s toplotnimi črpalkami. Zelo pomembna je tudi uporaba termalne vode za kopanje, zdravljenje in ogrevanje prostorov ter mineralne vode za ustekleničenje.

Podzemna voda je del velikega vodnega kroga Zemlje. Večina podzemne vode v Sloveniji je izvorno padavinska oziroma meteorna voda, ki je pronicala v tla in se nato pretaka skozi kamnine in sedimente do ponovnega pritoka na površje skozi naravni izvir ali umetni iztok (vodnjak, vrtina).

Dejavnosti s področja hidrogeologije – podzemnih vod

  • Oskrba z vodo
  • Hidrogeološke dejavnosti obsegajo načrtovanje in izvedbo vrtin, drenaž in vodnjakov za zajetja pitne, mineralne, termalne in tehnološke vode ter namakanje.

    Načrtovanje poteka na podlagi študij podatkov iz prejšnjih raziskav ter dodatnih terenskih meritev. Pri tem nam pomagajo podatki izkopov, vrtin, izvirov, meritev gladin in pretokov, črpalnih in ponikalnih poskusov, sledilnih poskusov, kemijskih in izotopskih analiz vode ter geofizikalnih meritev.

    Glavni namen raziskovalnih vrtin, izkopov, hidravličnih preizkusov ter drugih preiskav je zagotoviti dolgoročno trajnostno izkoriščanje podzemne vode ter njeno ustrezno kemijsko in biološko stanje glede na predvideno uporabo vode.

  • Upravljanje z vodami
  • Tok podzemne vode prečka lastniške, pa tudi državno mejo. Z dobrim upravljanjem z vodami optimiziramo rabo ter omejimo in nadzorujemo onesnaževanje ali izrabo podzemne vode ter s tem preprečujemo spore med uporabniki.

    V praksi je potrebno določiti največji vzdržen odvzem vode ter usklajevati različne rabe vode. Na primer, rabo za pitno vodo, za termalno vodo, namakanje in tehnološko vodo.

    Pri načrtovanju posegov, ki lahko predstavljajo nevarnost onesnaženja (npr. smetišča, kemične tovarne, odvodnje odpadnih vod, intenzivno kmetijstvo, …) je potrebno upoštevati današnjo in načrtovano prihodnjo rabo vode. Na količino in kakovost, višino in smer toka podzemne vode lahko vpliva cela vrsta človekovih dejavnosti (hidroelektrarne, nasipi, regulacije strug, predori, izkopi, kanalizacijsko omrežje, …)

    Včasih je težko sprejeti odločitev, kdaj so želje po izkoriščanju podzemnih vodnih virov prevelike. Pogosto je potrebno prilagajanje rabe vode in kmetijske dejavnosti.

  • Gradbeništvo
  • Pri izgradnji globokih izkopov in predorov so pogosti dotoki podzemne vode, ki jih je potrebno odvodnjavati. Včasih so dotoki tako intenzivni in nenadni, da lahko predstavljajo nevarnost delavcem in stabilnosti objekta. Odvajanje vode lahko povzroči znižanje gladine podzemne vode v okolici objekta ter posedanje površja. Gradnja na območju podzemne vode je zahtevnejša, zato je potrebno dobro poznavanje kje in v kakšni količini se nahaja.

    Jezovi nikoli niso popolnoma vodotesni in lahko zvišajo ali znižajo gladino podzemne vode. Pri izgradnji je pomembna napoved toka podzemne vode skozi ali mimo nasipa. Na podlagi tega lahko projektant opredeli tudi stabilnost jezu in okolice.

    Hidrogeološke razmere je potrebno vzeti v obzir pri načrtovanju skoraj vseh posegov pod površjem tal, tudi pri izkopu gradbenih jam za individualne hiše, še posebej če se nahajajo na plazljivih zemljinah.

  • Varstvo okolja
  • Dobra kakovost podzemne vode je neposredno povezana z zdravjem sedanjih in prihodnjih generacij ljudi.

    Hidrogeologi sodelujemo pri oceni vplivov in možnosti razširjanja onesnaževal, ki obremenjujejo podzemno vodo (razlitja nevarnih snovi, odlagališča odpadkov, izpusti iz industrijskih objektov, …) in načrtovanju varovalnih ukrepov ter sanaciji ugotovljenih onesnaženj.

    Slabšanje količinskega stanja se najpogosteje kaže kot znižanje gladine oziroma povečanje globine do podzemne vode. To ne pomeni le njenega dražjega pridobivanja zaradi večje globine nameščenih črpalk, ampak lahko prizadene tudi številne ekosisteme, saj so nekatere rastlinske in živalske vrste prilagojene točno določenemu okolju, kot so na primer mokrišča in podobna okolja.

    Najpomembnejši del varstva okolja predstavljajo vodovarstvena območja. Namenjena so varovanju virov pitne vode, saj so na njih opredeljene prepovedi in omejitve izvajanja določenih posegov v prostor, s čimer se tveganje za onesnaženje vira bistveno zmanjša. Ponekod v Sloveniji je zaradi slabe kakovosti podzemne vode na žalost potrebno izboljševati vodo v vodovodnih sistemih z umetnim napajanjem iz vodotokov, ki so na teh mestih celo čistejši kot podzemna voda ali pa s črpanjem iz globokih vodnjakov.

  • Naravne nesreče
  • Med visokovodnim stanjem oziroma poplavami lahko podzemna voda vdira v objekte ali celo na površje in povzroča škodo na objektih in v kmetijstvu. Takrat je večje tudi tveganje za razširjanje onesnaženj, kot na primer s fekalijami iz greznic in kurilnega olja.

    Večina plazov je neposredno povezanih s podzemno vodo, kajti z vodo zasičene zemljine so manj trdne in hitreje zdrsnejo po drsni ploskvi. Sanirati jih je mogoče, med drugim, z dobro odvodnjo podzemne vode ali preusmeritvijo vod stran iz plazovitega območja.

    Občasno je v kraškem svetu odmeven naraven pojav udornic (ang. sinkholes), ki nastanejo v tleh, kadar podzemna voda intenzivno odnaša zemljino pod površjem tal skozi kraške kanale in zato se nenadno udre strop nad podzemnim prostorom. Tveganja je možno zmanjšati s poznavanjem toka podzemne vode.

  • Temeljne raziskave
  • Namen temeljnih hidrogeoloških raziskav je pregled, analiza in predstavitev hidrogeoloških procesov ter prenos tega znanja na obširnejša območja. Te raziskave lahko pojasnijo izvor in zaloge pitnih, mineralnih in termalnih voda ter nahajališč mineralnih surovin in energetskih virov. V Sloveniji so takšne raziskave pomembne tudi zaradi tega, ker pogosto vključujejo čezmejna območja na katerih si delimo naravne vire s sosednjimi državami. Cilj temeljnih raziskav je preveriti strokovne hipoteze, ki imajo nato pomemben praktičen pomen (npr. strateško načrtovanje rabe vodnih virov, zmanjšanje tveganj za onesnaženja, izboljšanje zanesljivosti izvedbe zajetij in podobno).

  • Zanimive povezave
  • Povezava na spletni strani Cevkovo mesto in Primavoda, ki ju je izdelelo podjetje Vodovod - Kanalizacija in kjer lahko najdete veliko informacij o VODI.

  Spoznaj ekipo Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.