• Header2021

Aktualno

  • 1


Portal eGeologija omogoča odprt dostop do obsežnega nabora geoloških podatkov v skladu s sprejetimi standardi za prostorske podatke (INSPIRE). Uporabniki imajo dostop do neinterpretiranih in interpretiranih geoloških podatkov prek enotne vstopne točke na svetovnem medmrežju. Podatke lahko prenesejo v svoje okolje za nadaljnjo uporabo.

Portal eGeologija zagotavlja vpogled v poenotene metapodatkovne opise, vpogled prek spletnega pregledovalnika in pridobitev prostorskih podatkov na podlagi spletne kartografske storitve, spletne objektne storitve in ZIP- ali PDF-datotek. Vstopite v eGeologijo >>> TUKAJ.





image

Dejavnosti

  • 1

 

Izobraževanja za krepitev inovacijske zmogljivosti in uresničevanje trajnostnega razvoja


V okviru projekta HEI4S3-RM – Izgradnja ekosistemov za spodbujanje pametne specializacije in inovacij na področju surovin v visokošolskih ustanovah bo do konca leta 2023 organiziranih več zanimivih spletnih izobraževanj za pridobitev znanj, potrebnih za pretvorbo idej v storitve in produkte z vrednostjo za spodbujanje pametne in trajnostne specializacije v evropskih regijah.

Področje mineralnih surovin bodo obravnavala naslednja izobraževanja:

  • Waste Management and Critical Raw Materials – Life Cycle Assessment Methodologies, 18.–20. oktober 2023,
    prijava: https://bit.ly/3LU87fp
  • Strategy for European projects on greening mining and sustainable of Raw Materials, 15.–16. november 2023,
    prijava: https://bit.ly/3rOCop2
  • Market study and future business opportunities of the Raw Material industry, 12.–13. december 2023,
    prijava: https://bit.ly/48PIYft

Za vsebino drugih spletnih izobraževanj in prijavo nanje obiščite https://hei4s3-rm.eu/webinars/.




 

 

KRAS-CARSO II

Naslov Skupno upravljanje in trajnostni razvoj območja Matičnega Krasa
Program Interreg IT-SI 2021-2027
Spletna stran projekta https://www.ita-slo.eu/en/kras-carso-ii
Trajanje projekta 1/2023–12/2025
Vloga GeoZS v projektu Projektni partner
Kontakt na GeoZS Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Kras-CARSO II logo



VSEBINA:

Glavni cilj projekta je ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje – EZTS Kras-Carso za upravljanje čezmejnega turizma ter tudi financiranje in upravljanje geoparka Kras-Carso. Trajnostni razvoj bo dosežen prek izvedbe skupnih čezmejnih dosežkov, ki bodo temeljili na bogati geološki in zgodovinski dediščini čezmejnega funkcionalnega območja Matičnega Krasa.

GeoZS bo povezoval geološko dediščino s kulturno dediščino prek naravnega kamna kot enega najznačilnejših elementov kulturne krajine na Krasu. Opisal bo geološko dediščino izbranih kamnolomov najznačilnejših vrst kraškega kamna in jih povezal s kamnitimi arhitekturnimi elementi v izbranih reprezentativnih objektih kulturne dediščine. Vse to bo predstavljeno v obliki digitalne platforme v centru za obiskovalce, v mobilni aplikaciji in s »potmi kraškega kamna«. GeoZS bo sodeloval tudi pri pripravi poljudnoznanstvenih predstavitev geološke dediščine, izobraževanju turističnih vodnikov, čezmejnih prireditvah ter konferencah o geodediščini in geoparkih.



 


70 let izhajanja znanstvene revije Geologija


Revija Geologija je bila ustanovljena leta 1953 kot slovenska znanstvena revija za področje geologije. Geološki zavod Slovenije, ki je izdajatelj revije, in uredništvo revije sta bila gostitelja slovesnosti, ki je potekala na evropsko noč raziskovalk in raziskovalcev, v petek, 29. septembra 2023, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Slovesnost je bila posvečena pomenu znanstvene periodike za razvoj znanstvenega okolja, saj so znanstvene revije pomemben kanal za komuniciranje in izmenjavo novih znanstvenih spoznanj, ki pomembno prispevajo k napredku celotne družbe.

V uvodnem nagovoru je direktor Geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bavec spregovoril o pomenu revije za razvoj slovenskih geoznanosti in uveljavljanje slovenskih raziskovalcev na teh področjih.

Pogled uglednega raziskovalca in profesorja o pomenu znanstvene periodike za napredek znanosti, družbe in posameznika je z udeleženci slovesnosti delil predsednik Znanstvenega sveta Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, akademik, prof. dr. Peter Križan, ki je v nagovoru poudaril, da so znanstvene revije temeljna sestavina raziskovalnega ekosistema in nadvse pomembne za razširjanje znanja, preverjanje kakovosti in verodostojnosti informacij ter povezovanje znanstvenikov.

Glavna in odgovorna urednica revije Geologija dr. Mateja Gosar je v svojem govoru spomnila na najpomembnejše dogodke, ki so vplivali na razvoj revije skozi sedem desetletij izhajanja, ter predstavila načrte za prihodnost in poudarila dejstvo, da filozofija sodobne znanosti temelji na dejstvu, da morajo biti izsledki znanstvenih raziskav objavljeni, ker jih je samo tako mogoče prepoznati, preveriti, jih vključiti v obstoječe znanstveno vedenje in jih tudi uporabiti za nadaljnje raziskave.

Uredništvo revije Geologija je na slovesnosti podelilo priznanja izjemnim posameznikom, ki so s svojim delom v zadnjih desetih letih prispevali k razvoju revije in geološke znanosti:

  • red. prof. dr. Mihaelu Brenčiču za najaktivnejšega člana uredniškega odbora,
  • doc. dr. Luki Galetu za najaktivnejšega avtorja,
  • dr. Poloni Vreča, prvi avtorici največkrat citiranega članka, objavljenega v reviji Geologija v podatkovni zbirki Scopus.

Izdajatelj revije Geologija Geološki zavod Slovenije je na slovesnosti podelil zahvale sodelavkam in sodelavcem, ki so dnevno vpeti v uredniško delo in so najbolj zaslužni, da revija redno izhaja in se neprestano razvija:

  • dr. Mateji Gosar za odlično vodenje uredništva in predanost razvoju revije Geologija,
  • ga. Bernardi Bole za skrbno, vestno in uspešno delo tehnične urednice revije Geologija,
  • ga. Vidi Pavlica za oblikovanje revije Geologija,
  • g. Maksu Šinigoju za tehnično podporo pri digitalizaciji in indeksaciji arhivskih izvodov revije Geologija.





Intervju z glavno in odgovorno urednico revije Geologija dr. Matejo Gosar





Kaj je spodbudilo začetek izhajanja znanstvene revije Geologija?

Znanstvena revija Geologija je začela izhajati leta 1953. To je bil čas po drugi svetovni vojni, ko so bile potrebe po mineralnih surovinah precejšnje. Potem ko je Jugoslavija ubrala samostojno pot, je politični vrh želel, da bi bili surovinsko samozadostni. Takratna generacija geologov je imela veliko in pomembno nalogo: zagotoviti čim več mineralnih surovin. Za to je bilo treba dobro poznati geološko zgradbo. Uspešno raziskovanje rudišč, na primer Idrije in Mežice, je omogočilo proizvodnjo velike količine dragocenih kovin, razcvet so doživljali tudi premogovniki. Gradilo se je veliko infrastrukturnih objektov, za katere so bile potrebne ogromne količine nekovinskih mineralnih surovin. Vse to je zahtevalo veliko geoloških raziskav in posledično precejšnje napore takratne skromne generacije geologov. Čeprav to obdobje ni bilo zelo naklonjeno poglobljenemu znanstvenemu delu in publiciranju, vsaj ne na področju geologije, se je vodstvo takratnega Geološkega zavoda Ljubljana, predhodnika današnjega Geološkega zavoda Slovenije, skupaj s stanovskimi kolegi, združenimi v Slovenskem geološkem društvu, odločilo, da je treba ustanoviti slovensko znanstveno revijo za področje geologije. Očitno so se že takrat zavedali velikega pomena znanstvenega publiciranja in z ustanovitvijo Geologije omogočili objavljanje znanstvenih dognanj s tega področja v domači reviji.


Kakšno vlogo in pomen imajo po vašem mnenju znanstvene revije v širši družbi? Ali so namenjene le izmenjavi znanj med raziskovalci in znanstveniki?

Znanost je ena temeljnih človekovih dejavnosti. Od nje je odvisen razvoj celotne družbe, saj ga poganjajo prav znanstvena dognanja. Filozofija sodobne znanosti temelji na dejstvu, da morajo biti izsledki znanstvenih raziskav objavljeni. Samo tako jih je mogoče prepoznati, preveriti, jih vključiti v obstoječe znanstveno vedenje ter jih tudi uporabiti za nadaljnje raziskave. Ko znanstveniki objavijo rezultate svojih raziskav in njihovo interpretacijo, raziskovalnemu okolju omogočijo, da presodi njihovo znanstveno vrednost. Za širše razumevanje pomena znanosti je treba rezultate znanstvenega dela predstaviti znanstveni in predvsem tudi širši javnosti. Zato je objavljanje znanstvenih dosežkov izjemno pomembno in predstavlja precejšen del našega dela, saj se zavedamo, da šele, ko znanost izstopi iz znanstvenoraziskovalnih institucij in postane javno dostopna, pripomoremo k širšemu razumevanju pomena znanosti za razvoj družbe. Nekatere znanstvene revije imajo velik pomen tudi pri vzgoji mladih znanstvenikov, saj lahko ti v njih objavljajo svoje diplomske, magistrske in doktorske raziskave.


70 let izhajanja znanstvene revije je dolga pot. Katere novosti ste uvedli v teh letih in kako vidite prihodnost revije Geologija?

Uredništvo revije Geologija sledi trendom v svetovni znanstveni publicistiki. V zadnjem desetletju smo uvedli precej novosti, s katerimi te trende tudi uresničujemo. Če jih naštejem samo nekaj, moram izpostaviti, da je Geologija revija z diamantnim odprtim dostopom in njena vsebina je objavljena pod licenčnim pogojem Creative Commons priznanje avtorstva. Izjemno pomemben dosežek je bil, da je bila revija leta 2014 vključena v multidisciplinarno bibliografsko zbirko s citatnim indeksom Scopus, ki jo gradi založniški velikan Elsevier. Opravljena je bila tudi digitalizacija in indeksacija vsebin, objavljenih v Geologiji v vseh 70 letih, in to obsežno delo je prevzel Geološki informacijski center GeoZS. Stara spletna stran revije je bila prenesena na sistem Open Journal Systems, ki vsem omogoča prost dostop do vsega, kar je bilo kadar koli objavljeno v naši reviji, omogočeno je tudi iskanje po celotnem arhivu revije. Letos smo uvedli tudi rubriko podatkovni članek, ker se zavedamo, kako pomembna je dostopnost podatkov in kakšno vlogo imajo pri tem znanstvene revije.

Tudi v prihodnje želimo graditi revijo, ki bo vsem, ki delujejo na področjih geoznanosti, koristila pri delu in se bo razvijala v skladu z izzivi prihodnosti. Predvsem se bomo trudili, da bodo v njej objavljene aktualne vsebine s področja geoznanosti.



 

11. 9. 2023

16. Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij


Institut »Jožef Stefan« bo 11. in 13. oktobra 2023 organiziral že 16. Mednarodno konferenco o prenosu tehnologij (angl. International Technology Transfer Conference, ITTC). Letošnja konferenca ITTC poteka v okviru MVZI iniciative Mesec znanosti in v okviru EU kampanje za spodbujanje valorizacije znanja.

Na konferenci bodo predstavljene usmeritve Evropskega sveta in Evropske komisije o načelih in priporočilih vrednotenja znanja.

Podeljena bo posebna nagrada za inovacije z javnih raziskovalnih organizacij. Poudarek natečaja bo na predstavitvi poslovnih predlogov pred ocenjevalno komisijo, ki bo sestavljena iz vlagateljev in strokovnjakov za komercializacijo tehnologije. Člani komisije bodo ocenili komercialni potencial predstavljenih inovativnih tehnologij in nagradili tehnologijo z najvišjim tržnim potencialom, z denarno nagrado v višini 2.500 EUR!

Strokovnjaki s področja bodo predstavili svoje strokovne prispevke na temo prenosa tehnologij in intelektualne lastnine. Teksti bodo objavljeni tudi v zborniku konference. Obiskovalci bodo imeli možnost prisluhniti predstavitvam raziskovalnega dela in rezultatov odličnih znanstvenikov (ARIS projekti) ter aktualnim raziskavam na različnih področjih.

Več informacij in registracija: http://ittc.ijs.si/




ISKANJE