VSEBINA:

Projektna pisarna GeoZS je aprila 2023 skupaj s projektnimi partnerji Kmetijskim inštitutom Slovenije (projektni koordinator), Gozdarskim inštitutom Slovenije in Pedagoškim inštitutom začela izvajati aktivnosti projekta Sodelovanje za krepitev uspešnosti projektnih pisarn – SKUPP. Projekt bo trajal do konca junija 2026. Finančna sredstva za projekt so zagotovljena iz mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), sofinancira pa ga še Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije RS. Cilj konzorcija SKUPP je krepiti podporno okolje projektnih pisarn v javnih raziskovalnih organizacijah ter povečati uspešnost pri centraliziranih programih EU v fazah prijavljanja, izvedbe in poročanja.

Znanstvenoraziskovalno področje postaja čedalje bolj zahtevno ter zahteva uporabo inovativnih pristopov k delu, učinkovito premeščanje virov in strateške razmisleke. Zato bomo v okviru projekta člani konzorcija SKUPP usposobili administrativno in raziskovalno osebje za prihodnje izzive, hkrati pa povečali uspešnost inštitutov v centraliziranih programih EU – od faze prijavljanja do izvedbe in poročanja. V konzorciju upamo, da bosta boljša usposobljenost kadrov v projektnih pisarnah in izvedba projektov pripomogli k širšemu ugledu in prepoznavnosti članov projekta SKUPP v domačem in mednarodnem okolju.

Člani konzorcija SKUPP smo javni raziskovalni zavodi, komplementarni s svojimi aktivnostmi, ki se nanašajo na projektne pisarne. Vsi partnerji konzorcija imamo bogate izkušnje s prijavami na centralizirane in druge evropske in nacionalne razpise, vključeni smo v aplikativne in temeljne raziskave ter sodelujemo v podporo državi z izvajanjem javnih služb in strokovnih nalog.

V okviru projekta bomo z novimi zaposlitvami v projektnih pisarnah in enotah organizirali vsaj 35 dogodkov, delavnic in mreženj med partnerji in zunanjimi deležniki ter skupaj z drugimi konzorciji v okviru NOO krepili podporno okolje raziskovalno-razvojnih projektov. Načrtujemo različna usposabljanja z nacionalnimi in mednarodnimi predavatelji (od boljšega pisanja in komuniciranja v znanosti do finančnega menedžmenta projektov), svetovanja na področjih, kot so intelektualna lastnina in prenos praks, organizirali bomo različne mednarodne informativne dogodke ter mreženja z nacionalnimi kontaktnimi točkami in drugimi konzorciji.

Krepitev podpornega okolja bomo izvedli na treh ravneh. Na prvi ravni so interni prenosi znanja in idej znotraj partnerjev na zaposlene, drugo raven predstavljajo medsebojna povezovanja in skupna usposabljanja znotraj konzorcija za vodje, projektne vodje, koordinatorje, administratorje z namenom vsebinske in organizacijske krepitve kompetenc, na tretji ravni pa bomo z vsebinami informiranja in povezovanja z drugimi konzorciji organizirali dogodke za zainteresirano javnost. Z javno dostopnim repozitorijem bomo širili in prenašali pridobljena znanja.

Vsi partnerji bomo spoznali nove veščine za krepitev kompetenc in usposobljenosti zaposlenih ter optimizacijo njihovih nalog. Večja vključenost, tako administrativnih delavcev kot raziskovalcev v mednarodno okolje, ne nazadnje pomaga raziskovalnim institucijam in sektorju kot tudi celotni regiji, saj uspešne institucije z novim znanjem omogočajo prepotreben razvoj družbe. Manjkajoča znanja za uspešnejše prijave in posledično dvig Slovenije na evropskem inovacijskem indeksu bomo pridobili od usposobljenih strokovnjakov iz domačega okolja in tujine.

VSEBINA

V raziskovalnem konzorciju pod vodstvom Nacionalnega inštituta za javno zdravje so še Univerzitetni klinični center v Ljubljani, Onkološki inštitut Ljubljana, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija RS za okolje, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Biotehniška fakulteta UL, Univerza v Novi Gorici, Institut Jožef Stefan in GeoZS.

Cilji raziskovalnega projekta so naslednji:

• z uporabo dostopnih okoljskih podatkov o kakovosti zunanjega zraka, stanja voda in stanja tal ter dostopnih zdravstvenih podatkov na obravnavanem območju v okolici cementarne Salonit Anhovo (v nadaljevanju: na modelnem območju) ugotoviti povezanost med obratovanjem cementarne Salonit Anhovo in zdravstvenim stanjem prebivalcev. Pri tem je treba ugotoviti časovno in prostorsko analizo povezanosti med okoljskimi in zdravstvenimi podatki na populacijski ravni;
• če obstoječi okoljski podatki iz prejšnjega odstavka niso zadostni, bomo izvedli dodatna vzorčenja in analize okoljskih vzorcev (pilotna raziskava);
• ugotoviti obseg območja vpliva Salonita Anhovo na kakovost zunanjega zraka, pri čemer bomo uporabili ustrezne disperzijske modele širjenja onesnaženosti zraka;
• oceniti povezanost med izpostavljenostjo prebivalcev okoljskim dejavnikom tveganja in zdravjem;
• na podlagi rezultatov študije predlagati ukrepe za izboljšanje stanja okolja in zdravja.

 

 

J1-4412
Naslov	Uporaba neinvazivne georadarske metode in daljinskega zaznavanja pri določevanju ranljivosti podzemne vode zaradi antropogenih vplivov
Program	Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Spletna stran projekta
Trajanje projekta	1.10.2022 - 30.9.2025
Vloga GeoZS v projektu	Vodilni partner
Kontakt na GeoZS	Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

VSEBINA PROJEKTA:

Med največjimi obremenitvami podzemnih voda je razpršeno onesnaževanje iz kmetijstva. Pri zmanjševanju te obremenjenosti je ključnega pomena poznavanje geološke podlage, lastnosti tal in dinamike hidrogeoloških procesov. Glavni cilj projekta je, da z združitvijo rezultatov izbranih metod podamo inovativen in celosten pristop k preučevanju prostorskih hidrogeoloških parametrov tal vzdolž celotnih kmetijskih površin. Na izbranih kmetijskih zemljiščih bo potekala integracija neinvazivnih georadarskih podatkov in podatkov, pridobljenih z droni iz zraka, s hidrogeološkimi parametri in pedološkimi analizami tal ter računalniških modelov. Ker je poznavanje kemijskega stanja prenikajoče vode nujno za razumevanje vpliva kmetijske aktivnosti na kakovost podzemne vode, bodo iz vkopanih lizimetrov periodično odvzeti in analizirani tudi vzorci prenikajoče vode. Poleg tega bomo s pomočjo vkopanih dielektričnih sond zbirali in statistično analizirali podatke o vsebnosti vode v tleh. S povezovanjem izbranih tehnik bomo izdelali končne prostorske modele v sistemu GIS, ki bodo vključevali podatke o naravnih lastnostih območij in tudi o antropogenih vplivih na prehod onesnaževal do podzemne vode.

Partnerji:

• GeoZS - vodilni partner
• Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
• Igea d.o.o.

Projektna skupina:

1. GeoZS

• 33141 dr. Marjana Zajc
• 04862 dr. Janko Urbanc
• 51329 David Gerčar
• 01259 dr. Nina Mali
• 35387 dr. Anja Koroša
• 17247 Miroslav Medić
• 50321 Katja Koren
• 56911 Lovro Rupar
• 56634 Elvira Colmenarejo Calero

2. Biotehniška fakulteta

• 10024 Marina Pintar
• 19259 dr. Vesna Zupanc
• 54888 Jure Ferlin
• 28495 dr. Matjaž Glavan
• 16073 Helena Grčman
• 24416 dr. Klemen Eler
• 23589 dr. Filip Vučajnk
• 10689 dr. Damijana Kastelec
• 51866 dr. Urša Pečan
• 50531 dr. Miha Curk
• 31232 dr. Rozalija Cvejić

3. IGEA d. o. o.

• 15459 mag. Martin Puhar
• 22682 mag. Tomaž Černe
• 25549 Andrej Mesner

Reference:

ZAJC, Marjana, KOROŠA, Anja, URBANC, Janko, KRIVIC, Andraž, PEČAN, Urša, GRČMAN, Helena, ELER, Klemen, VUČAJNK, Filip, GLAVAN, Matjaž. Use of the non-invasive GPR method and remote sensing for determining groundwater vulnerability due to anthropogenic impacts : invited lecture at the One Health Mediterranean Conference, Mostaganem, Algeria, October 2-6, 2023. [COBISS.SI-ID 174938627]

ZAJC, Marjana, KOROŠA, Anja, URBANC, Janko, RUPAR, Lovro, KOÇYIĞIT, B., KRIVIC, A., PEČAN, Urša, GLAVAN, Matjaž. GPR and UAV remote sensing for detecting changes in soil moisture across a heterogeneous agricultural field. V: 29th European Meeting of Environmental and Engineering Geophysics (NSG2023) : 3-7 September 2023, Edinburgh, UK. Bunnik: European Association of Geoscientists and Engineers, 2023. 4 str. DOI: 10.3997/2214-4609.202320145. [COBISS.SI-ID 178729475]

Faze projekta z realizacijo:

• DS 1: Določevanje lokacij raziskav in analiza trenutnega stanja - realizirano
• DS 2: Georadarske meritve na izbranih parcelah - realizirano
• DS 3: Pedološka analiza tal - realizirano
• DS 4: Vgradnja lizimetra in dielektričnih sond za vzorčenje prenikajoče vode in merjenje vsebnosti vode v tleh - v teku
• DS 5: Daljinsko zaznavanje vegetacije z dronom - v teku
• DS 6: Priprava in sinteza modelov SWAT in HYDRUS
• DS 7: Združitev podatkov vseh uporabljenih metod in priprava izhodišč za nadaljnjo uporabo rezultatov
• DS 8: Diseminacija vmesnih in končnih projektnih rezultatov - v teku
• DS 9: Upravljanje projekta in poročanje - v teku

 

GSEU
Naslov	GSEU – Geološka služba za Evropo
Povezava na spletno stran projekta	https://geologicalservice.eu/
Program	Horizon Europe - CSA
Trajanje projekta	09/2022–8/2027
Vloga GeoZS v projektu	Projektni partner
Kontakt na GeoZS	Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

VSEBINA:

Ob koncu leta 2021 je bil v okviru evropskega združenja geoloških zavodov EuroGeoSurveys (EGS) pripravljen petletni program s ciljem vzpostavitve Geološke službe za Evropo (GSEU). Projekt se je začel izvajati jeseni 2022, v njem sodeluje 48 geoloških zavodov, ki delujejo na območju 35 evropskih držav. Aktivnosti se osredotočajo na zagotavljanje trajnostnega upravljana z našim podpovršjem, kar je predpogoj za uresničitev evropskega Zelenega dogovora.

GSEU je projekt vzpostavitve stalnega sodelovanja evropskih geoloških zavodov z namenom, da bodo evropskim institucijam, nacionalnim odločevalcem, industriji, strokovni javnosti in prebivalcem EU ter ostalim uporabnikom zagotavljali kakovostne geološke podatke o evropskem podpovršju, kjer se nahajajo ključni surovinski viri za evropsko industrijo, ki se mora razvijati v smeri ogljične nevtralnosti. Sodelovanje evropskih geoloških zavodov bo skozi strokovno raziskovalno delo usmerjeno v uresničevanje trajnostnega upravljanja in varovanja naravnega okolja vključno z zaščito vodnih virov, kar je predpogoj za čisto in varno življenjsko okolje Evropejcev.

Splošni cilj projekta je torej razvoj in omogočanje dostopa do vseevropsko usklajenih podatkovnih in informacijskih storitev o primarnih in sekundarnih virih kritičnih mineralnih surovin, geotermalnih virih, podzemni vodi, itd. GSEU predstavlja vzpostavitev stalne strukture, ki je sposobna trajno vzdrževati vseevropsko geološko znanje in storitve brez meja za surovinsko in energetsko bolj samooskrbno Evropo in varovanje njenega naravnega okolja.

GeoZS je eden najaktivnejših partnerjev projekta. Sodelovali bomo na vseh vsebinskih področjih projekta, od geotermalne energije in podzemne vode, do geoloških nevarnosti, upravljanja z informacijami in mineralnih surovin. Posebej izpostavljam našo vodilno vlogo pri vzpostavitvi evropskega centra odličnosti za trajnostno upravljanje z mineralnimi surovinami, pri vzpostavitvi informacijskega in tehnološkega ogrodja bodoče evropske službe (EGDI - European Geological Data Infrastructure) in pri izvajanju komunikacijskih in diseminacijskih aktivnosti projekta.