Konferenca INQUA 2023, 14.–20. julij 2023, Rim
Raziskovalci GeoZS, člani Slovenskega komiteja INQUA (»International Union for Quaternary Research«), so se udeležili kongresa INQUA v Rimu, kjer je potekala izmenjava najnovejših znanstvenih spoznanj o kvartarnih vsebinah. INQUA je mednarodna organizacija, namenjena spodbujanju in usklajevanju raziskav o preteklih okoljskih spremembah in interakcijah med ljudmi in okoljem v obdobju kvartarja (zadnjih 2,6 milijona let). Letošnji kongres je potekal v kampusu rimske univerze Sapienza, arhitekturni mojstrovini v središču Rima. Organizatorji kongresa v Rimu so pripravili zelo ambiciozen program na temo Čas za spremembe, ki je poudaril kritično vlogo kvartarnih znanosti pri prispevanju k znanju, ki ga potrebujemo za soočanje s trenutnimi družbenimi in podnebnimi izzivi. Kongres je združil znanstvenike iz različnih strok pri preučevanju tem, kot so podnebne spremembe, nihanje morske gladine, poledenitve, rečna dinamika, potresna aktivnost in drugo. Raziskovalci GeoZS so na kongresu predstavili več predavanj in posterjev o svojem delu, vodili dve sekciji in se udeležili več delovnih sestankov.
Na sestankih znanstvenega svetovalnega odbora INQUA sta kot člana sodelovala Miloš Bavec in Petra Jamšek Rupnik, ki je bila med nominiranimi za medaljo sira Nicholasa Shackletona za izjemne mlade kvartarne znanstvenike.
Mednarodna poletna geotermalna šola, 3.–8. julij 2023, Ljubljana
Med 3. in 8. julijem 2023 je v Ljubljani potekala druga mednarodna poletna geotermalna šola z naslovom Napredki pri razvoju rabe geotermalne energije za ogrevanje, hlajenje in proizvodnjo elektrike.
Poletno šolo sta organizirala Geološki zavod Slovenije in NTF – Oddelek za geologijo, s podporo Islandske šole za energijo iz Reykjavika ter sofinanciranjem projekta EGP INFO-GEOTHERMAL https://rb.gy/icp3n in projekta COST Geothermal-DHC https://www.geothermal-dhc.eu/.
Sodelovalo je 10 predavateljev iz Slovenije, Hrvaške, Kanade, Islandije, Nizozemske, Norveške in ZDA ter 24 udeležencev, od tega 18 študentov od diplomskega do doktorskega študija ter 6 mladih zaposlenih, iz 13 različnih držav Afrike, Evrope in Severne Amerike. Ponosni smo, da smo dosegli 46-odstotno zastopanost žensk.
Sodelujoče smo seznanili z načini razvoja novih geotermalnih projektov, z dobro prakso raziskav, tehnologije rabe in upravljanja plitve geotermalne energije in rabo termalne vode ter z optimizacijo delovanja, da je vpliv rabe na okolje in človeka čim manjši in dolgoročno sprejemljiv. Poleg predavanj smo izvedli tudi celodnevno ekskurzijo v SV Slovenijo, regijo z največjim geotermalnim potencialom, in terenske vaje v Ljubljani.
Strokovno usposabljanje o datiranju podzemnih voda na Univerzi v Heidelbergu, Nemčija, julij 2023
Doc. dr. Nina Rman je dva julijska tedna preživela na Inštitutu za okoljsko fiziko Univerze v Heidelbergu, kjer se je usposobila za določanje zadrževalnega časa in temperature infiltracije podzemnih voda. Skupina Hydrosphärische Tracer und Proxies (HydroTraP) pod vodstvom prof. Wernerja Aeschbacha je specializirana za analitiko žlahtnih plinov in modeliranje datiranja vod z uporabo tritij-helijeve metode ter ugotavljanje temperature vode v času infiltracije v tla, kar omogoča rekonstrukcijo preteklih klimatskih pogojev.
Štipendija za usposabljanje ji je bila podeljena v okviru projekta IAEA RER7013 – Ocena virov podzemne vode in odnosov med podzemno in površinsko vodo v kontekstu prilagajanja na podnebne spremembe.
EUGEN 2023 – Evropski tabor študentov geologije, 7.–13. avgust 2023
Med 7. in 13. avgustom je društvo študentov geologije organiziralo 26. Mednarodni geološki tabor EUGEN (European Geoscience Student Network). Prvotno je bila izvedba tabora načrtovana v Ljubnem ob Savinji. Zaradi uničujočih poplav v Savinjski dolini je bil tabor prestavljena v kraj Zavrh pri Borovnici. Kljub prestavitvi lokacije in širitvi novic o poplavah po Evropi se je tabora udeležilo več kot 90 udeležencev iz 16 držav iz celotne Evrope (Avstrija, Finska, Francija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija).
Udeleženci so si v treh terenskih dnevih ogledali lokalno geologijo in paleontološke posebnosti osrednje Slovenije, obiskali kraško jamo (Križna jama), rudnik Sitarjevec v Litiji, premogovnik Velenje in Terme Dobrna. Poleg tega so obiskali tudi slovensko obalo, Ljubljansko barje, Cerkniško jezero in se seznanili z inženirsko geologijo drugega tira. Pri izvedbi terenskih dni so sodelovali številni raziskovalci z GeoZS in profesorji z Oddelka za geologijo NTF.
