Dr. Andrej Novak je doktoriral z naslovom disertacije Holocenski sedimentacijski procesi na aluvialnih pahljačah v dolini Planice pod mentorstvom prof. dr. Andrej Šmuca (Oddelek za geologijo, NTF) in somentorstvom prof. dr. Toma Levaniča (Gozdarski inštitut Slovenije). Aluvialne pahljače oziroma vršaji so dinamično sedimentacijsko okolje, v katerem se prepletajo tako gravitacijski kot aluvialni (rečni) sedimentacijski procesi, ki pustijo za seboj značilne sedimentne faciese. Preplet gravitacijskih in aluvialnih sedimentnih faciesov je še zlasti značilen za pahljače v gorskem okolju. Primer doline, ki so jo v holocenu začeli zasipavati sedimenti na številnih aluvialnih pahljačah, je dolina Planice v severozahodni Sloveniji. Doktorska disertacija je namenjena detajlni sedimentološki analizi holocenskih sedimentacijskih procesov na aluvialnih pahljačah v gorskem okolju, njihovemu časovnemu in prostorskemu pojavljanju ter dejavnikom, ki vplivajo na njihovo sprožitev.

Doktorska disertacija je dostopna na povezavi: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146720&lang=slv

Projektna pisarna GeoZS je aprila 2023 skupaj s projektnimi partnerji Kmetijskim inštitutom Slovenije (projektni koordinator), Gozdarskim inštitutom Slovenije in Pedagoškim inštitutom začela izvajati aktivnosti projekta Sodelovanje za krepitev uspešnosti projektnih pisarn – SKUPP. Projekt bo trajal do konca junija 2026. Finančna sredstva za projekt so zagotovljena iz mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), sofinancira pa ga še Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije RS. Cilj konzorcija SKUPP je krepiti podporno okolje projektnih pisarn v javnih raziskovalnih organizacijah ter povečati uspešnost pri centraliziranih programih EU v fazah prijavljanja, izvedbe in poročanja.

Znanstvenoraziskovalno področje postaja čedalje bolj zahtevno ter zahteva uporabo inovativnih pristopov k delu, učinkovito premeščanje virov in strateške razmisleke. Zato bomo v okviru projekta člani konzorcija SKUPP usposobili administrativno in raziskovalno osebje za prihodnje izzive, hkrati pa povečali uspešnost inštitutov v centraliziranih programih EU – od faze prijavljanja do izvedbe in poročanja. V konzorciju upamo, da bosta boljša usposobljenost kadrov v projektnih pisarnah in izvedba projektov pripomogli k širšemu ugledu in prepoznavnosti članov projekta SKUPP v domačem in mednarodnem okolju.

Člani konzorcija SKUPP smo javni raziskovalni zavodi, komplementarni s svojimi aktivnostmi, ki se nanašajo na projektne pisarne. Vsi partnerji konzorcija imamo bogate izkušnje s prijavami na centralizirane in druge evropske in nacionalne razpise, vključeni smo v aplikativne in temeljne raziskave ter sodelujemo v podporo državi z izvajanjem javnih služb in strokovnih nalog.

V okviru projekta bomo z novimi zaposlitvami v projektnih pisarnah in enotah organizirali vsaj 35 dogodkov, delavnic in mreženj med partnerji in zunanjimi deležniki ter skupaj z drugimi konzorciji v okviru NOO krepili podporno okolje raziskovalno-razvojnih projektov. Načrtujemo različna usposabljanja z nacionalnimi in mednarodnimi predavatelji (od boljšega pisanja in komuniciranja v znanosti do finančnega menedžmenta projektov), svetovanja na področjih, kot so intelektualna lastnina in prenos praks, organizirali bomo različne mednarodne informativne dogodke ter mreženja z nacionalnimi kontaktnimi točkami in drugimi konzorciji.

Krepitev podpornega okolja bomo izvedli na treh ravneh. Na prvi ravni so interni prenosi znanja in idej znotraj partnerjev na zaposlene, drugo raven predstavljajo medsebojna povezovanja in skupna usposabljanja znotraj konzorcija za vodje, projektne vodje, koordinatorje, administratorje z namenom vsebinske in organizacijske krepitve kompetenc, na tretji ravni pa bomo z vsebinami informiranja in povezovanja z drugimi konzorciji organizirali dogodke za zainteresirano javnost. Z javno dostopnim repozitorijem bomo širili in prenašali pridobljena znanja.

Vsi partnerji bomo spoznali nove veščine za krepitev kompetenc in usposobljenosti zaposlenih ter optimizacijo njihovih nalog. Večja vključenost, tako administrativnih delavcev kot raziskovalcev v mednarodno okolje, ne nazadnje pomaga raziskovalnim institucijam in sektorju kot tudi celotni regiji, saj uspešne institucije z novim znanjem omogočajo prepotreben razvoj družbe. Manjkajoča znanja za uspešnejše prijave in posledično dvig Slovenije na evropskem inovacijskem indeksu bomo pridobili od usposobljenih strokovnjakov iz domačega okolja in tujine.

Ekipa inovatorjev na GeoZS je za centralizirano senzorsko mrežo – eTeren prejela srebrno priznanje za inovacije Osrednjeslovenske regije za leto 2023, ki jih podeljuje GZS – Zbornica osrednjeslovenske regije v partnerstvu z MGTŠ in SPIRIT Slovenija.

eTeren je centralizirana senzorska mreža, ki omogoča shranjevanje, obdelovanje in prikazovanje geoloških podatkov, ki se z merilnimi instrumenti različnih tipov pridobivajo na terenu. Dnevno posodobljeni podatki s terena so prek spletne aplikacije neposredno na voljo različnim končnim uporabnikom: raziskovalcem pri njihovem znanstvenem delu, skrbnikom za nadzor nad delovanjem naprav in zunanjim naročnikom za spremljanje parametrov, pomembnih za njihovo dejavnost.

Inovatorji: Jasna Šinigoj, Ela Šegina, Jernej Bavdek, Andrej Vihtelič, Matija Krivic, Maks Šinigoj, Matija Zupan.

Povezava na eTeren: https://glvn.geo-zs.si/