Podzemne vode
Hidrogeologija je veda, ki preučuje podzemne vode. Zanimajo nas njihove kemijske in fizikalne lastnosti, dinamika pretakanja v vodonosnikih, odvisnost od geoloških struktur in njihovo povezovanje s površinsko vodo v krogotok vode v naravi. Podzemne vode zagotavljajo skoraj celotno oskrbo s pitno vodo v Sloveniji in so pomemben vir mineralne in termalne vode. Večina podzemne vode v Sloveniji je izvorno padavinska oziroma meteorna voda, ki je pronicala v tla in se nato pretakala skozi kamnine oziroma sedimente do ponovnega pritoka na površje preko naravni izvir ali umetnega zajema (vodnjak, vrtina).
Opis dejavnosti
Temeljne raziskave
- Pregled, analiza in predstavitev hidrogeoloških procesov ter prenos tega znanja na druga območja s ciljem pojasnitve izvora in zalog pitnih, mineralnih in termalnih voda ter nahajališč mineralnih surovin in energetskih virov;
- preveritev strokovnih hipotez, ki imajo v nadaljevanju pomemben praktičen pomen (npr. strateško načrtovanje rabe podzemnih vod oziroma vodnih virov, zmanjšanje tveganj za onesnaženja, izboljšanje zanesljivosti izvedbe zajetij in podobno), ;
- hidrogeološko kartiranje in izdelava hidrogeoloških kart z evidenco objektov;
- raziskave izvora, lastnosti in uporabnosti podzemne vode;
- izvedba sledilnih preizkusov za določanje smeri in količine toka podzemne vode;
- georadarske meritve za neinvazivno določanje gladine podzemne vode in podobno;
- 3D in 4D simulacije (numerični modeli) toka podzemne vode in napovedi širjenja onesnaževal.
Meritve
- Določanje kemijske in izotopske sestave vode;
- geofizikalne meritve v vrtinah – karotažne meritve za določanje lastnosti in stanja tehničnega vrtin, zgradbe vodonosnika in določanja con dotoka vode in njenih lastnosti;
- načrtovanje, vzpostavitev in interpretacija hidrogeološkega monitoringa stanja;
- razvoj sistemov za zvezne in on-line meritve gladine, temperature, elektroprevodnosti in pretoka vode;
- terenske raziskave motnosti ter vsebnosti železa in mangana v podzemni vodi;
- določanje izotopske sestave kisika in vodika v vodi.
Oskrba z vodo
- Načrtovanje in izvedba vrtin, drenaž in vodnjakov za zajetja pitne, mineralne, termalne in tehnološke vode ter za namakanje;
- hidrogeološke strokovne osnove za pridobitev vodnih dovoljenj in koncesij za rabo vode;
- opredelitev rezervnih vodnih virov za oskrbo prebivalstva s pitno vodo;
- optimizacija rabe vode;
- interpretacija količinskega in kakovostnega stanja podzemnih voda.
Upravljanje z vodami
- Določanje največjega vzdržnega odvzema podzemne vode in usklajevanje različne rabe vode (raba za pitno vodo, raba termalne vode, raba vode za namakanje, raba tehnološke vode);
- sodelovanje pri načrtovanju posegov v prostor, ki lahko predstavljajo nevarnost onesnaženja (odlagališča odpadkov, industrija, odvodnja odpadnih vod, intenzivno kmetijstvo…) z upoštevanjem obstoječe in načrtovane rabe vode;
- ocena vpliva podnebnih sprememb na količinsko in kakovostno stanje podzemne vode.
Gradbeništvo
- Analize hidrogeoloških razmer pri posegih v prostor in sodelovanje pri gradbenih projektih z globokimi izkopi in predori na območjih s podzemno vodo in na plazljivih območjih;
- dimenzioniranje sistemov ponikanja vode in sistemov geotermalnih toplotnih črpalk.
Varstvo okolja
- Izdelava strokovnih podlag za zaščito vodnih virov;
- ocene vplivov in možnosti razširjanja onesnaževal, ki obremenjujejo podzemno vodo – analize tveganja (razlitja nevarnih snovi, ostankov zdravil, odlagališča odpadkov, izpusti iz industrijskih objektov, …);
- načrtovanje varovalnih ukrepov ter sanacija ugotovljenih onesnaženj.
Naravne nesreče
- Ocene tveganj za razširjanje onesnaževal v podzemni vodi pri naravnih in antropogenih nesrečah;
- sanacija plazov z odvodnjo podzemne vode;
- preprečevanje tveganj pojavov udornin na kraških območjih s spoznavanjem tokov podzemne vode.
Pomen dejavnosti
Praktično celotna oskrba s pitno vodo v Sloveniji temelji na podzemnih vodah. Obremenjujejo jih dejavnosti na zemeljski površini. Njihovo poznavanje in raziskovanje je ključno za varovanje, učinkovito zaščito kakovosti in sonaravno rabo vodnih virov.
Koristne povezave
Kontakt: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Geološke nevarnosti
Geološke nevarnosti so odraz naravnega geološkega stanja ali pa jih s svojo dejavnostjo povzroča človek. Med geološko pogojenimi nevarnostmi so v Sloveniji najpogostejši potresi, pobočni premiki (plazovi, drobirski tokovi, skalni podori), poplave, različne spremembe površja zaradi udorov, nabrekanja ali posedanja tal ter onesnaženja tal in podtalnice. Z analizo geoloških podatkov, ki jih sistematično zbira in hrani GeoZS, lahko določimo območja in verjetnost pojava geološko pogojenih nevarnosti.
Opis dejavnosti
- Temeljno raziskovanje na področju geološko pogojenih nevarnosti;
- raziskave aktivnih tektonskih procesov in seizmotektonske raziskave;
- študije paleoseizmičnosti za boljše razumevanje potresne zgodovine na aktivnih prelomih;
- študije vpliva podnebnih sprememb na pojavljanje zemeljskih plazov;
- izdelava opozorilnih kart verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov v različnih merilih;
- razvijanje informacijskih sistemov za opozarjanje prebivalstva na geološko pogojene nevarnosti;
- priprava elaboratov o geološki sestavi in stabilnosti tal, ki služijo kot strokovne podlage za načrtovanje umeščanja zahtevnih in manj zahtevnih objektov v prostor;
- določevanje tveganj za nastanek plazov z uporabo geotehničnih, geoloških, hidrogeoloških in geodetskih preiskav;
- priprava podatkovne baze aktivnih prelomov in potresnih virov kot podlage za izračun potresne nevarnosti v Sloveniji in Evropi;
- analiza in definiranje aktivnih prelomov in potresnih virov;
- sodelovanje pri interdisciplinarnih geoloških raziskavah v podporo zahtevnejšim infrastrukturnih projektom in ostalim posegom v prostor, kjer je potrebno poznavanje potresne nevarnosti;
- vzpostavitev sistemov za opazovanje in spremljanje premikov zemeljskih plazov.
Pomen dejavnosti
Raziskovanje geološko pogojenih nevarnosti ima neposredno uporabno vrednost za oblikovalce politik in končne uporabnike, predvsem za lokalne skupnosti, ki se nahajajo na območjih, kjer so tveganja za nastanek večja. So temeljni pogoj za zmanjševanje posledic in obvladovanje zemeljskih plazov, za izboljšavo potresne varnosti in varnosti pred drugimi geološko pogojenimi naravnimi nesrečami. S tem prispevamo k zmanjšanju ranljivosti prebivalstva, infrastrukture in kulturne dediščine
Koristne povezave
Kontakt Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Geokemija in geologija okolja
Znanstveno izhodišče našega delovanja temelji na opredelitvi geokemije kot vede, katere predmet je kvantitativni študij porazdelitve kemijskih elementov v geološkem okolju. Geokemijske raziskave predstavljajo neizogibni del študij o osnovnih lastnostih naravnih in antropogenih segmentov okolja, hkrati pa imajo izsledki teh razsiskav tudi znaten aplikativni pomen. Posebej smo osredotočeni na oceno pred civilizacijskega stanja kemijskih lastnosti okolja in na oceno antropogenih obremenitev na osnovi statističnih primerjav in matematičnega modeliranja.
Opis dejavnosti
- Ugotavljanje sedanjega stanja kemijskih lastnosti geološkega okolja;
- ugotavljanje ranljivosti in ogroženosti okolja zaradi vplivov naravnega izvora, sedanjih in zgodovinskih antropogenih dejavnosti;
- prenos in razvoj novih raziskovalnih metodologij v slovenski in regionalni prostor ob upoštevanju lokalnih/regionalnih posebnosti in geološke raznovrstnosti;
- optimizacija in razvoj metod vzorčenja in analitskih postopkov;
- aplikacija SEM/EDS metod v geokemiji;
- vpeljevanje in nadaljnji razvoj naprednih metod obdelave podatkov ter uporabe metod daljinske detekcije, linearnega in nelinearnega matematičnega modeliranja ter metod umetne inteligence.
Temeljne raziskave - Makrogeokemija
- Določitev lokalnih/regionalnih naravnih ozadij potencialno toksičnih elementov (PTE) za drugotne materiale (tla, sedimenti, urbani prahovi) ter ocena deleža antropogene obremenjenosti okolja glede na različna geološka okolja;
- izdelava modelov razširjanja PTE in v širši okolici glavnih onesnaževalcev, kjer bodo zajeti geološki, pedološki, klimatski, geološki in geomorfološki parametri;
- kvalitativna ocena regionalnega/kontinentalnega depozita PTE na območju Slovenije in širše regije.
Temeljne raziskave - Mikrogeokemija
- Opredelitev trdnih nosilcev geokemijske informacije in njihovih lastnosti kot markerjev virov PTE;
- določitev geokemijskih združb PTE v okolju;
- ocena stabilnost PTE in njihovih trdnih oblik ter njihovih sprememb v različnih medijih;
- izdelava konceptualnega modela snovnega toka PTE od virov prek transportnih poti do ponorov v okolju.
Aplikativne dejavnosti
- Izdelava geokemijskih kart z interpretacijo;
- izdelava inventarjev in registrov opuščenih rudnikov in rudarskih odpadkov;
- ugotavljanje stanja ogroženosti in onesnaženosti okolja;
- sodelovanje pri izdelavi kart geološko pogojene ogroženosti, strukturno-geološkem kartiranju in pri iskanju lokacij za globoke geotermalne vrtine.
Pomen dejavnosti
Rezultati raziskav predstavljajo nova znanstvena spoznanja o geokemijskih procesih, ki so pomembna za razvoj geološke stroke. Pomemben je tudi prispevek k poznavanju okoljske problematike, naravnega stanja in antropogeno povzročenih sprememb. Rezultati dopolnjujejo poznavanja kompleksnosti kemične sestave drugotnih materialov in njihove kemijske soodvisnost. Podatki o kemični obremenitvi okolja so pomembni za kmetijstvo, gozdarstvo, oceno vpliva na zdravje ljudi in zlasti za potrebe načrtovanja trajnostnega razvoja in splošnega razvoja Slovenije ter širše regije.
Koristne povezave
Kontakt Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Geoenergija
Geotermalni viri omogočajo lokalno, varno, trajnostno in cenovno ugodno pridobivanje toplotne in tudi električne energije. Raba potenciala geotermalne energije (toplotnih črpalk in termalne vode) in njena kombinacija z drugimi tehnologijami obnovljivih virov energije (OVE) pa omogoča njihovo pridobivanje praktično kjerkoli v Sloveniji. Kljub prizadevanjem za povečano rabo OVE predstavljajo tradicionalni fosilni viri, kot so premog, nafta in plin ter uran še vedno tri četrtine končne porabe energije v Slovenij. Izrabljeni rudniki premoga in polja ogljikovodikov pa se lahko preoblikujejo v vire geotermalne energije, služijo za skladiščenje toplote ali hladu ter skladiščenje uvoženega plina ali CO2 (CCS).
Opis dejavnosti
- 3D modeliranje geoloških struktur, orudenj, geotermalnih rezervoarjev in nahajališč ogljikovodikov;
- 4D modeliranje toka podzemne vode, snovi in toplote ter vpliva rabe;
- geotermične raziskave za določitev potenciala za rabo plitve in globoke geotermalne energije;
- analiza lokalnih geotermalnih danosti in študije izvedljivosti;
- izdelava kart gostote toplotnega toka in kart temperatur v različnih globinah pod koto tal do globine 5.000 m;
- raziskave virov termalne in termomineralne vode;
- presoja vplivov na okolje;
- hidrogeokemične raziskave za določanje izvora in kakovosti podzemne vode, premoga, ogljikovodikov;
- lociranje in testiranje vrtin za termalno vodo, vrtin za sisteme voda-voda in sistemov geosond;
- dimenzioniranje polj geosond za izkoriščanje plitve geotermalne energije;
- izdelava hidrogeološkega poročila za pridobitev vodnega dovoljenja za ogrevanje z geotermalno toplotno črpalko;
- izdelava hidrogeološkega poročila za pridobitev koncesije za rabo termalne vode ali geotermičnega energetskega vira;
- vzpostavitev in izvajanje obratovalnega monitoringa (količina odvzema, gladina, temperatura in električna prevodnost vode, stalnost kemijske in izotopske sestave);
- optimizacija rabe geotermalne energije;
- ocena tehničnega in hidravličnega stanja vrtin do globine 1000 m s karotažo;
- primerjalna analiza učinkovitosti rabe termalne vode (benchmarking);
- lokalni energetski koncepti - podpora in navodila občinam za doseganje skupnega nacionalnega cilja 7% geoenergije v OVE za ogrevanje in hlajenje;
- informacijski sistem (GIS) za izmenjavo informacij z vključitvijo podatkov o rabi GTČ v kataster nepremičnin;
- vzpostavitev geotermalne GIS baze s posodabljanjem niza kart in s priporočili za razširjeno rabo geotermalnih virov uporabnikom;
- vodenje energetske bilance rabe geotermalne energije v Sloveniji (število naprav, energija, zmanjšanje CO2);
- strokovne geološke in prostorske osnove za preoblikovanje rudarskih območij.
Pomen dejavnosti
Nadomeščanje fosilnih goriv z drugimi geoenergetskimi viri je nuja in ne zgolj priložnost za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo. Lokalni viri pomagajo k energetski samooskrbi države.
Trenutno se usmerjamo predvsem na potencial in rabo geotermalne energije, ki je dostopna povsod in perspektivna tudi za skladiščenje toplote ali hladu v podpovršju. Verjamemo, da je z dobrim poznavanjem naravnih danosti, skrbnim načrtovanjem in optimizacijo rabe ter natančnim spremljanjem stanja možna varna raba kateregakoli geoenergetskega vira.
Koristne povezave
Kontakt Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
