PLITVA GEOTERMALNA ENERGIJA (PGE)

SKRAJŠANO: PLITVA GEOTERMIJA

Izgradnja geotermalnih toplotnih črpalk (GTČ) Upravni postopek za izgradnjo geotermalnih toplotnih črpalk Pridobitev dovoljenja po korakih Splošne informacije (pravne podlage) Nadaljnje informacije

Pri izgorevanju 1 kg kurilnega olja se proizvede 2,6 kg ogljikovega dioksida (CO2). Ta plin bo ostal v našem ozračju več stoletij in prispeval k podnebnim spremembam. S privarčevanimi 2.000 kilogrami kurilnega olja, potrebnega za ogrevanje družinskega doma, se vsako leto izognete proizvodnji 5,2 tone (!) toplogrednih plinov. Ta masa predstavlja trikrat več (!) (nevidnih) odpadkov v ozračju kot 1.500 kg trdnih odpadkov, ki jih letno proizvede štiričlanska družina. To je celo 30-krat več kot 150 kg trdnih ostankov po sežigu teh istih gospodinjskih odpadkov v sežigalnici odpadkov. Primerjajte še enakovredno količino 4.400 kg nafte s 50 g nafte, ki jo prihranite s skrbnim recikliranjem plastenke PET. To kaže, da je ogrevanje zagotovo energetska postaja, na kateri lahko najlažje zmanjšamo emisije CO2 (in prihranimo denar). Ogrevanje z geotermalno toplotno črpalko predstavlja prihranke in ekološko dejanje. Veliko sodobnih toplotnih črpalk deluje tako, da toplotno energijo pridobivajo iz Zemlje, to je iz podtalja (iz zemljin, kamnin ali podzemne vode). Zelo učinkovita tehnologija pridobivanja toplote z geotermalnimi toplotnimi črpalkami postaja vedno bolj vsakdanja. Toplotne črpalke so učinkovit, okolju prijazen in ekonomičen način ogrevanja. Geotermalna toplotna črpalka črpa med 2/3 in 4/5 toplotne energije iz Zemlje, ostalo (1/3 do 1/5) pa iz električne energije. Gre torej večinoma za obnovljive vire energije. Toplota (geotermalna energija) prihaja iz Sonca in Zemljine notranjosti, električna energija pa je približno v 30 % proizvedena iz obnovljivih virov energije (za leto 2017). Delež neobnovljive energije pri rabi geotermalnih toplotnih črpalk je danes torej le še približno 20 %. Namestitev toplotne črpalke je zato zelo dobra gesta za zaščito našega okolja in prihranek denarja. Ker se cene kurilnega olja neizogibno povečujejo, bo donosnost naložb dolgoročno zagotovo še bolj ugodna.

Izgradnja geotermalnih toplotnih črpalk (GTČ)	Upravni postopek za izgradnjo GTČ	Pridobitev dovoljenja po korakih	Splošne informacije (pravne podlage)	Nadaljnje informacije
- Kratko pojasnilo glede plitve geotermalne energije in geotermalnih toplotnih črpalk - Načini zajetja plitve geotermalne energije - Prikaz tehnologije GTČ in slovar izrazov - Povezave – strateški razvojni dokumenti - Podatki o potencialu plitve geotermalne energije PGE v občinah - Primeri iz prakse	- Razlaga postopka - Obstoječe omejitve - Splošne tehnične informacije o GTČ - Trajanje postopkov	- Kratek opis postopka – priporočljivo je, da sledite naslednjim korakom - Shema postopkov za pridobitev dovoljenja za geotermalno toplotno črpalko - Povezave na vire informacij - Kontaktna točka za dodatna vprašanja - Pristojne inštitucije za izdajo dovoljenj in vstopne točke za predajo vloge - Predviden čas od izdaje vloge do odločbe - Obrazci vlog in navodila - Kaj preverjajo pristojne inštitucije - Minimalni čas za naznanitev del pred pričetkom del - Obveznosti za poročanje - Certificirani izvajalci	- Izločitve / Izključitve odgovornosti - Povezave do zakonodajnih dokumentov - Odlaganje izkopanega in odpadnega materiala	- Energetski koncept / Povezave do virov podatkov o energiji - Nekatera poklicna združenja na področju GTČ - Spodbude - Subvencije

Izgradnja geotermalnih toplotnih črpalk (GTČ)

Kratko pojasnilo glede plitve geotermalne energije in geotermalnih toplotnih črpalk

Ogrevanje stavbe s pomočjo toplotne črpalke se je danes že zelo uspešno uveljavilo. To je moderna ogrevalna tehnika, ki na pameten način nadomešča fosilna goriva.

Za vir ogrevanja uporablja energijo okolja, za pogon pa najpogosteje elektriko.

Geotermalne toplotne črpalke uporabljajo Zemljino toploto kot vir energije za ogrevanje. Njihova posebna značilnost je, da jih lahko uporabljamo za ogrevanje in hlajenje.

Velika večina današnjih projektov je namenjena zasebnim stanovanjskim stavbam.

Največ investitorjev v geotermalne toplotne črpalke se odloča za vodnjake ali geosonde.

Načini zajetja plitve geotermalne energije

Energetski vir	Vir energije za odvzem toplote – prenosnik toplote v razdelilnem sistemu	Odprti sistemi	Zaprti sistemi	Vodoravni/ navpični
Geo-termalna energija	Zemlja – voda Zemlja – zrak		Izmenjevalniki toplote (kolektorji) v izkopih ali ob gradbenih konstrukcijah	Vodoravni sistemi
	Zemlja (podz. voda) – voda Zemlja (podz. voda) – zrak	Vrtine za črpanje podzemne vode (vodnjaki)		Navpični sistemi
	Zemlja – voda Zemlja – zrak		Energetske košare, piloti	Navpični sistemi
	Zemlja – voda Zemlja – zrak		Vrtine z geosondami

Slovar izrazov borehole heat exchanger field = polje geosond; pile heat exchanger = energetski piloti; surface water use = zajetje površinske vode; thermal use of tunnel = energetska raba v tunelih; horizontal collector = vodoravni kolektor; groundwater heat pump= vrtine za črpanje podzemne vode; thermal use of spring water = energetska raba izvirov; borehole heat exchanger= vrtine z geosondami; trench collector = energetske košare.

Prikaz tehnologije geotermalnih toplotnih črpalk (GTČ) Slika 1. Današnja tehnologija geotermalnih toplotnih črpalk je že zelo razvita, tako da se lahko prilagodi najraznovrstnejšim geološkim razmeram in je zato izvedljiva praktično povsod.

Povezave – strateški razvojni dokumenti V Lokalnem energetskem konceptu občine lahko poiščemo, ali so na voljo podatki o sedanji rabi geotermalne energije v občini, potencialu te energije v občini ter načrtih za kratkoročno obdobje. Več o Lokalnem energetskem konceptu… Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe (SECAP - Sustainable Energy and Climate Action Plan) opredeli ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, s katerimi bo dosegel cilje, ter časovne okvire in dodeljene odgovornosti. Usmerjena je na področja kjer ima občina neposreden vpliv (javne stavbe, javna razsvetljava, prevozna sredstva v lasti občine, itd.). pripravljajo ga občine, katerih župani so podpisali Konvencijo županov. Povezave na Lokalne Energetske Koncepte občin in Akcijske načrte za trajnostno energijo in podnebne spremembe (stanje 6.6.2018)

Podatki o potencialu plitve geotermalne energije PGE v občinah Karta možnosti uporabe geotermalnih toplotnih črpalk Geotermične karte Atlas trajnostne energije Primeri iz prakse Nacionalna energetska pot Slovenija

Nazaj na kazalo / Naprej

Upravni postopek za izgradnjo geotermalnih toplotnih črpalk

Podzemni prostor ima vedno večji pomen. Je vir pomembnih naravnih dobrin, predvsem mineralnih surovin, kar pa je najbolj pomembno, je vir podzemne vode, ki, na primer v Sloveniji, oskrbuje s pitno skoraj celotno prebivalstvo. V podzemni prostor je vedno več posegov, zato je upravljanje z njim nujno za njegovo dobro in učinkovito izrabo, zagotavljanje enakih možnosti, preprečevanje monopolizacije in ohranjanje za prihodnje rodove.

Razlaga postopka

Vodnjaki za pridobivanje toplote Črpanje podzemne vode za pridobivanje toplote ponavadi zahteva vrtanje vsaj 10 do 20 m globokega vodnjaka v plitvi vodonosnik tik pod površjem ali pa v globlji vodonosnik, običajno do 50 m, redko 100 ali več metrov. V vsakem primeru se je treba obrniti na Direkcijo RS za vode (DRSV). Če je projekt dopusten z vidika varovanja podzemne vode, bo DRSV na podlagi ustrezno izpolnjene vloge izdal dovoljenje za izdelavo raziskovalne vrtine in preskusnega črpanja pod nadzorom hidrogeologa. Po dokončanju vodnjaka pa bo izdal tudi vodno pravico za črpanje vode.

Geosonde Vrtine za vgradnjo geosonde segajo v globine od 50 do 300 m pod površje. Z vrtanjem v globino lahko presekamo različne vodonosne plasti. Zaradi tega lahko pride do pretakanja vode med njimi ter preusmerjanja tokov podzemne vode. To lahko v najneugodnejših primerih povzroči motnje, onesnaženje ali celo presušitev bližnjega vodnega vira. Nenadzorovano vrtanje lahko postane vzrok za uveljavljanje znatne škode na stroške lastnika ali občine ali države. Da bi se izognili težavam te vrste, je treba slediti navodilom Direkcije RS za vode za pridobitev dovoljenja za raziskave, vodnega soglasja ali vodne pravice. Direkcija vam bo na podlagi svojih podatkov, oziroma poznavanja zemljišča ter vaših odgovorov in podatkov, ki jih boste podali na ustreznih obrazcih, izdala dovoljenje, soglasje ali vodno pravico, potem ko se bo prepričala, da vaša naprava ne bo posegla v obstoječe vodne pravice, vodne pravice tretjih oseb ali vodne rezervate. V nekaterih primerih lahko zahteva tudi hidrogeološko mnenje ali analizo tveganja. Vlogo za pridobitev dovoljenja za raziskave, vodnega soglasja ali vodne pravice je treba poslati na DRSV.

Obstoječe omejitve Glavni razlogi, da DRSV (kljub vsem drugim izpolnjenim predvidenim pogojem) ne bi izdal dovoljenja ali soglasja za vrtanje, so lahko: - Vodovarstveno območje zajetja za javno oskrbo s pitno vodo. - Plazovito območje, zaradi nevarnosti strižne poškodbe in predčasne izgube vrtine. - Apnenčasto območje (kras) s tako številnimi razpokami in votlinami, da ogrožajo (beri praktično onemogočajo) zanesljivo zapolnitev medprostora v geosondi, kar ima za posledico neuporabno napravo hkrati pa tveganje za izgubo izplake ali polnitve vrtine v izvire ali zajetja. - Območje, kjer so se pri dosedanjem vrtanju pojavili različni problemi in težave (npr., neznani podzemni prostori, plini, arteška voda, ipd.). Zato se mora DRSV odločiti o sprejemljivosti in morebitnih posebnih pogojih oziroma omejitvah vrtanja ali črpanja, tako da se odzove na vlogo za pridobitev dovoljenja in soglasja, ki jo predloži vlagatelj. DRSV ugotavlja izvedljivost vašega projekta po najboljšem trenutnem poznavanju na podlagi vaših predloženih potreb (želene dolžine vrtanja ene ali več vrtin, želene količine v primeru črpanja). Dokončna odločitev glede vloge se lahko v času postopka še spremeni, na primer, na podlagi rezultatov drugega vrtanja, ki se je zgodilo v tem času na tem območju! Vsak projekt vrtanja je poseben primer, ki je posebej ovrednoten glede na dane in trenutne razmere.

Splošne tehnične informacije o GTČ Za vsa druga vprašanja, ki se nanašajo na GTČ (tehnike, donos, dobrobit, stroški itd.), se obrnite neposredno na organizacije, ki so najbolj usposobljene za odgovor. Te organizacije ponujajo veliko zanimive dokumentacije, ki jo lahko naročite ali prenesete neposredno z njihovih spletnih strani in vam dajo vse informacije, ki jih želite. Trajanje postopkov Zaradi povečanja povpraševanja za geotermalne toplotne črpalke in zato, da se lahko upravne inštitucije odzovejo čim hitreje, vam bodo hvaležne, da jih ne kličete takoj po telefonu, ampak najprej zaprosite za pomoč poklicne strokovnjake, ki redno pripravljajo take zahtevke, vprašanja in vloge in so v tem že izkušeni. Lahko vas usmerijo k različnim izvedljivim inženirskim rešitvam, odvisno od razmer, na katere naletite, ter vam nudijo ustrezne informacije o vprašanjih glede energije in učinkovitosti!

Nazaj na kazalo / Naprej

Pridobitev dovoljenja po korakih

Kratek opis postopka – priporočljivo je, da sledite naslednjim korakom

Kaj mora biti preverjeno

IZHODIŠČE Želite namestiti toplotno črpalko z geotermalnimi sondami ali črpanjem podzemne vode? V teh primerih bo verjetno potrebno dovoljenje za raziskave in vodno soglasje, ki jih izda DRSV! Za črpanje podzemne vode izda DRSV tudi vodno pravico, oziroma vodno dovoljenje. Pregled podatkov, ki so pomembni za dimenzioniranje naprave GTČ, je podan v posebni preglednici. Ti podatki so hkrati tudi pomembni pri pridobivanju dovoljenj, soglasij in subvencij.

1) Prvi korak: Izvedljivost projekta Vaš inženir ogrevanja, ali morda vaš arhitekt, ima možnost, da z običajnim postopkom preda na DRSV vlogo s potrebnimi podatki. Določiti mora potrebno moč ogrevanja in hlajenja, letno potrebo po energiji za ogrevanje in hlajenje ter načrtovano učinkovitost naprave (sezonski faktor učinkovitosti SPF). Predvideti mora globino vrtine, globino do podzemne vode ter v primeru vodnjaka za pridobivanje toplote iz podzemne vode tudi potreben konični pretok črpane vode, letno količino načrpane vode in kam bo odvajana načrpana voda. V primeru geosonde mora ugotoviti, kakšna je srednja letna temperatura tal na zemljišču, kakšna bo temperaturna razlika med vstopno in izstopno temperaturo tekočine za izmenjavo toplote v geosondi ter kakšna bo minimalna in maksimalna temperatura te tekočine. V primeru vodnjaka za pridobivanje toplote iz podzemne vode je treba ugotoviti, kakšna je minimalna in maksimalna temperatura podzemne vode na mestu črpanja in kakšna bo temperatura odvajane vode.

2) Drugi korak: Sprejemljivost projekta: Če je projekt izvedljiv, je treba predložiti uradno vlogo, ki vključuje kopijo katastrskega načrta ter izpolnjen obrazec, da se ugotovi, če je projekt sprejemljiv (zlasti z vidika zaščite podzemne vode). V drugem koraku je zato treba ugotoviti, kakšni bodo odmiki: - med geosondami iste naprave, - med vodnjaki iste naprave, - med vodnjakoma za odvzem in ponovno injiciranje v isti napravi, - med sosednjimi napravami, - do sosednje parcele, tj. meje s sosednjim zemljiščem drugega lastnika, - do bližnje stavbe, - do vodnjaka pitne vode, - do vodnjaka za druge vrste uporabe, - do posebnega območja (vodovarstveno, poplavno ali erozijsko ogroženo, plazovito) V primeru vodnjaka za pridobivanje toplote iz podzemne vode je treba oceniti, kakšna mora biti minimalna potrebna razdalja med črpalnim in ponikalnim vodnjakom, da ne bo prišlo do prevelike spremembe temperature v črpalnem vodnjaku. Oceniti je treba tudi, kako daleč bo segel temperaturni vpliv (> 1 °C) na podzemno vodo v okolici ponikalnega vodnjaka in kako daleč bo segla sprememba gladine podzemne vode (> 0,1 m). V primeru, da bo potrebno izdelati vodnjak globlji od 50 m, je treba za tak vodnjak pripraviti gradbeni projekt. V primeru, da bo globlji od 300 m, pa rudarski projekt.

3) Tretji korak: Javna objava: DRSV ne zahteva javne objave za geosonde in vodnjake (minimalni odmiki so pristojnost občine, oziroma upravne enote, če gre za pridobivanje gradbenega dovoljenja). Javna objava v pristojnosti MOP je zahtevana v primeru, če gre za črpanje vode s temperaturo višjo od 20 °C, za kar je treba pridobiti koncesijo.

4) Četrti korak: Kakovost naprave: Vrtanje je treba zaupati samo usposobljenim, oziroma certificiranim podjetjem za vrtanje za geotermalne toplotne črpalke (v korist certifikata kakovosti za podjetja za vrtanje v plitvi geotermiji).

5) Peti korak: Odgovor na vlogo za namestitev vodnjaka ali geosonde je negativen: Vaš inženir ogrevanja vam lahko v večini primerov ponudi GTČ s toplotnimi izmenjevalci, ki so zakopani na plitvih globinah v podtalje (vodoravni toplotni izmenjevalci, energetske košare, energetski piloti, termoaktivni gradbeni elementi ipd.). Za te vrste naprav niso predvidena dovoljenja. Priporoča se predhodna preveritev na DRSV. Posebej v bolj zahtevnih primerih je koristno upoštevati priporočila projektantom, oziroma načrtovalcem, ki lahko bistveno pripomorejo, da se izognemo negativnim odločbam ali zastojem v postopku izdaje dovoljenj.

Shema postopkov za pridobitev dovoljenja za geotermalno toplotno črpalko

Slika 2. Shema postopkov za pridobitev dovoljenja za geotermalno toplotno črpalko.

Povezave na vire informacij a) Dimenzioniranje vodnjaka ali geosonde: ARSO: podnebni podatki ARSO: Podatki za pravilnik o učinkoviti rabi energije GeoZS: geološki in geotermični podatki, posebne geološke razmere MZI: Smernice za vrtanje v plitvi geotermiji b) Posebna območja ter obstoječe vodne pravice in objekti za preverjanje minimalnih odmikov ARSO: Atlas okolja DRSV: Atlas voda

Kontaktna točka za dodatna vprašanja Direkcija za vode republike Slovenije (DRSV): Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana, T: 01 478 31 00, F: 01 478 31 99, E: gp.drsv@gov.si, Pristojne inštitucije za izdajo dovoljenj in vstopne točke za predajo vloge Direkcija za vode republike Slovenije (DRSV): Predviden čas od izdaje vloge do odločbe Na splošno velja, da naj razumen rok za odločanje uradnikov ne bi bil daljši od dveh mesecev. Če ta rok zaradi kompleksnosti zadev ni izvedljiv, je treba o tem čim prej obvestiti vlagatelja (Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev, čl.. 17). Trajanje postopka je izrecno predvideno za "Vodno soglasje", neposredno v Zakonu o vodah. Odločitev o Vodnem soglasju mora biti podana v 15 - 60 dneh, odvisno od vrste gradnje (Zakon o vodah, čl. 153) glede na zahtevnost (RS, št. 18/13, 24/13 v 26 / 13). Če gradnja ne bo predmet vodnega soglasja, mora ministrstvo obvestiti vlagatelja v 15 dneh. Obrazci vlog in navodila Vloga za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda Predlog za izdajo potrdila za evidentiranje posebne rabe vode za pridobivanje toplote Vloga za pridobitev vodnega dovoljenja za drugo posebno rabo vode: Pridobivanje toplote Pridobitev informacije, vodnega soglasja ali mnenja za posege, ki lahko vplivajo na vodni režim in stanje voda Monitoring vpliva odvzemov za vodna dovoljenja

Kaj preverjajo pristojne inštitucije Vode: posebna območja, obstoječe vodne pravice, minimalni odmiki Rudarstvo: plin in ogljikovodiki Morebitni posebni pogoji ali obveznosti, ki se lahko zahtevajo Dodatne preiskave in podatki Monitoring Analiza tveganja Posebni zaščitni ukrepi Minimalni čas za naznanitev del pred pričetkom del Dela se lahko pričnejo takoj po pridobitvi dovoljenja za raziskave. Običajno se v dovoljenju za raziskave določi, da je skrajni rok za izvedbo raziskav dve leti od izdaje dovoljenja. Obveznosti za poročanje V sedanji praksi se v dovoljenju za raziskave določi, da mora imetnik dovoljenja za raziskave predati poročilo o izvedenih raziskavah najkasneje en mesec po končanih raziskavah. V dovoljenju so navedene tudi morebitne posebne zahteve glede preizkušanja in meritev, ki morajo biti opravljene v okviru raziskav. V vodni pravici, oziroma vodnem dovoljenju so posebej navedene morebitne obveznosti o sporočanju ali beleženju podatkov med obratovanjem vodnjaka. Priporočljivo je, da je toplotna črpalka opremljena z meritvami črpane količine vode, vstopne in izstopne temperature vode ter porabljene električne energije za obratovanje naprave. Sodobne naprave so s temi meritvami običajno že opremljene, saj lahko uporabnik na podlagi njih spremlja dejansko učinkovitost naprave in optimizira njeno delovanje v njenem dolgoletnem obratovanju.

Certificirani izvajalci Vrtanje za geosonde in vodnjake za pridobivanje toplote iz podzemne vode lahko opravlja katerokoli vrtalno podjetje, ki je registrirano za to dejavnost. Priporočljivo je, da se izbira podjetja, oziroma vrtalce in inštalaterje s certifikatom za vgradnjo toplotnih črpalk. V vsakem primeru pa je v smislu dobre prakse treba upoštevati naslednja priporočila: Podjetje, ki je imetnik tega certifikata, se zavezuje, da bo izpolnjevalo naslednjih deset točk z Listine o kakovosti: 1. Imeti osebje s potrebnimi strokovnimi znanji. Imeti izpolnjene tako socialne kot davčne obveznosti. Za dejavnosti in dela, ki se izvajajo, imeti pravna jamstva. 2. Svetovati glede materialov, da ustrezajo regulativnim zahtevam (tj. Zakonu, tehničnim priporočilom ali nalepki ES) in ki je najbolj primeren za potrebe stranke. 3. Zagotoviti, da bo stranki zagotovljen potreben nasvet pri izbiri rešitev, ki najbolje ustrezajo njenim potrebam. 4. Po ogledu stranki predložiti popolno pisno ponudbo, ki natančno opisuje predlagano namestitev. 5. Obvestiti stranko o korakih, ki jih mora opraviti, da bo pred začetkom del opravila vse potrebne prijave; prejela javne podpore, subvencije; itd. 6. Namestiti sistem v skladu s potrebnimi zahtevami. 7. Nastaviti sistem in stranki zagotoviti tehnične opise za nastavitve in uporabo sistema. 8. Stranki predložiti podroben račun za opravljeno delo na sistemu, kakor tudi vsa potrdila, ki so potrebna za pridobitev veljavnih podpornih ukrepov. 9. Se v primeru okvare sistema hitro odzvati in nadaljevati s potrebnimi posegi za rešitev težave. 10. Omogočiti kontrolni pregled, ki ga želijo izdajatelji certifikatov / tehničnih listin opraviti v nameščenih sistemih.

Nazaj na kazalo / Naprej

Splošne informacije (pravne podlage)

Izločitve / Izključitve odgovornosti Povezave do zakonodajnih dokumentov Važnejši predpisi, ki urejajo panogo plitve geotermalne energije so s področja varstva voda, geotermalne energije, varovanje okolja, onesnaženih območji. Varstvo voda: Zakon o vodah Geotermalna energija: Energetski zakon Zakon o rudarstvu Gradbeni zakon Varovanje okolja, onesnažena območja: Zakon o varstvu okolja

Odlaganje izkopanega in odpadnega materiala Izvajalec vrtanja mora imeti že v načrtu dela in popisu stroškov v ponudbi predvideno, kakšna bo količina odpadnega materiala, za kakšne vrste material gre in kam je možno ta material odložiti. Za odvoz tega material ponavadi ni težav pridobiti izvajalce, bolj pomembno je, da imamo znano lokacijo, kamor bo ta material odpeljan. Odvoz in odložitev materiala ni nepomembna stroškovna postavka.

Nazaj na kazalo / Naprej

Nadaljnje informacije

Energetski koncept Energetski koncept Slovenije Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) Povezave do virov podatkov o energiji Statistične podatkovne časovne vrste ključnih energetskih podatkov Letna poročila o stanju na področju energetike Nekatera poklicna združenja na področju GTČ European Heat Pump Association European Geothermal Energy Council Švicarsko poklicno združenje za toplotne črpalke

Spodbude Plitva geotermalna energija je eden od pomembnih obnovljivih virov energije, ki skupaj z ostalimi viri energije pomembno prispeva k zmanjševanju toplogrednih plinov, odpravi rabe fosilnih goriv za ogrevanje in hlajenje ter k povečanju samopreskrbe lokalne skupnosti ter energetski neodvisnosti države. Plitva geotermalna energija je vključena v ukrepe za spodbujanje obnovljivih virov energije v Sloveniji in EU in se spodbuja za energetsko prenovo stavb. Vedno večji pomen tega vira se izpostavlja tudi zaradi naraščajočih potreb po hlajenju, saj omogoča poleg ogrevanja tudi hlajenje, z isto napravo in sočasno. Geotermalne toplotne črpalke postajajo pomembna infrastruktura, zlasti v gosteje naseljenih območjih, za povezovanje v pametna omrežja v prihodnosti in predstavlja tudi dobre možnosti gospodarjenja z viški toplote ali hladu na lokaciji ali tudi med lokalnimi skupnostmi. Zelo pomembna spodbuda je, če lokalne skupnosti opredelijo na svojem ozemlju območja z večjim naravnim geotermalnim potencialom, tako da si obnovljivi viri ne konkurirajo pač pa se optimalno dopolnjujejo. Subvencije Nepovratna finančna sredstva in krediti za rabo obnovljivih virov energije se lahko pridobijo preko Slovenskega okoljskega javnega sklada (EKO sklada). Višina podeljenih sredstev se razlikuje glede na tip uporabljenih toplotnih črpalk in glede na vlagatelja, ki je lahko bodisi fizična/pravna oseba ali pa javna samouprava. Za pridobitev sredstev je potrebno v skladu z navedenimi roki oddati vlogo javnega razpisa, ki je objavljen na uradni spletni strani Eko sklada Obvestilo o pridobljenem vodnem dovoljenju ni zahtevano pred odobritvijo subvencije ali kredita iz Eko sklada, potrebno pa ga je predložiti pred izplačilom.

Nazaj na kazalo