Vsebinski opis projekta:
Projekt se osredotoča na opredelitev ukrepov, ki bi učinkovito zagotovili ustrezen habitat za življenje in razmnoževanje bele in črne podvrste človeške ribice (Proteus anguinus anguinus oz. parkelj) v zaledju dveh belokranjskih kraških izvirov, in sicer Jelševnišice in Otovskega brega. Za določitev strokovno utemeljenih, relevantnih in tarčno usmerjenih ukrepov je ključna ugotovitev stopnje in virov obremenjevanja podzemne vode s posebnim ozirom na nitrat. Ker so ukrepi in obremenitve tudi prostorsko pogojeni, sta temeljnega pomena opredelitev obsega (in hidrogeoloških karakteristih) kraških zaledij obeh izvirov. Tri partnerji bomo z aktivnostmi interdisciplinarno povezali ekološke, hidrogeološke, agronomske in okoljske raziskave.
Faze projekta:
- opredelitev habitatnih zahtev, opredelitev obsega in hidrogeološka karakterizacija vodozbirnega območja (sklop aktivnosti projekta A),
- opredelitev antropogenega obremenjevanja s povezovanjem obremenjevanja na nivo skupin virov (sklop aktivnosti projekta B),
- opredelitev ukrepov, ki bi zagotovili ugodno stanje podzemnega habitata bele in črne podvrste človeške ribice (sklop aktivnosti projekta C).
Vsebinski opis projekta
V zadnjih desetletjih so bile izvedene številne študije onesnaženja rečne vode in sedimentov z najrazličnejšimi anorganskimi elementi in spojinami, ki so škodljive okolju in pomenijo tveganje za zdravje ljudi. Naraščajoča industrializacija, urbanizacija in intenzivno kmetovanje, ki so dobro vplivali na razvoj družbe in gospodarstva v 20. stoletju, so lahko obremenili okolje, predvsem z izpusti kovin in polkovin, posebno živega srebra (Hg), kadmija (Cd), kroma (Cr), bakra (Cu), niklja (Ni), cinka (Zn), in številnih drugih. Danes je sodoben razvoj tehnologije, predvsem na področjih telekomunikacij, medicine in zelenih tehnologij, močno odvisen od rabe tako imenovanih tehnološko kritičnih elementov (TCE), med katere prištevamo elemente redkih zemelj (REE), itrij (Y), titan (Ti), niobij (Nb), tantal (Ta) ali indij (In). Vedenje o njihovem morebitnem škodljivem vplivu na okolje je za zdaj še skopo, potreba po raziskavah pa narašča iz leta v leto.
Raziskave v projektu MURmap bodo osredotočene na porečje reke Mure. Območje zgornjega toka reke Mure je zgodovinsko poznano zaradi rudarjenja, predvsem pridobivanja in predelave železove, kromove, bakrove pa tudi živosrebrove rude. V Štajerskem bazenu se je skozi stoletja razvila močna metalurška in predelovalna industrija, morfologija in sestava tal pa sta zelo ugodni za intenzivno kmetijstvo. V Avstriji, reka Mura teče skozi več tehnoloških centrov, kjer lahko pride do vnosa TCE v rečni sistem, in tako še dodatno spremeni kemično sestavo porečja. Na kakovost vode reke Mure vplivajo tudi zajezitve za elektrarne. V Sloveniji so se v porečju Mure razvila manjša, vendar regijsko pomembna urbana središča, Pomurje pa je poznano po desetletja trajajoči intenzivni kmetijski dejavnosti, predelovalni industriji, živinoreji, izkoriščanju geotermalne energije in nahajališčih nafte in zemeljskega plina ter rafinaciji ogljikovodikov.
Cilj projekta, pri katerem bo sodeloval Geološki zavod Slovenije skupaj z Univerzo v Leobnu in Kemijskim inštitutom Slovenije, je celosten pregled geokemične sestave vode in sedimentov reke Mure in njenih pritokov. S projektom bomo določili naravno geokemično ozadje porečja, zgodovinske in morebitne sedanje antropogene vire onesnaževanja ter razlike v elementni sestavi vode in suspendiranih sedimentov med visokim, srednjim in nizkim pretokom reke.