Temeljni namen programa je nadaljevanje temeljnih geoloških raziskav na območju Slovenije in njihovo vpetje v širši evropski prostor. Osnovni cilj temeljnih geoloških raziskav, predstavljenih v obliki sodobnih, z GIS tehnologijo podprtih geoloških kart, profilov, 3D modelov in detajlnih specialističnih študij, je razumevanje lastnosti sestave slovenskega ozemlja. Iz detajlnega poznavanja teh lastnosti je moč izvesti rekonstrukcije nastanka ozemlja, še pomembnejša pa je široka uporabnost rezultatov v gospodarstvu, ter pri prostorskem planiranju. Znotraj programa bo potekalo več med seboj povezanih nalog, katerih skupni imenovalec je regionalni pristop k reševanju geološke problematike. Naloge so prostorsko razdeljene na tri nivoje:

1. reševanje geološke problematike izbranih regij v Sloveniji
    
2. regionalne raziskave na področju celotne Slovenije
    
3. globalne raziskave - vpetost slovenskega prostora v širši geološki prostor

Osnovni cilj programa je analizirati in spoznavati vplive antropogenih dejavnosti na okolje v odvisnosti od geoloških naravnih danosti. Pri tem se bomo osredotočili na vse faze, ki nastopajo v tem okolju, predvsem pa na trdno in tekočo fazo. Kemična in mineralna sestava, fizikalne lastnosti in zgradba tal, kamnin in sedimentov, ter njihovih produktov preperevanja so dejavniki, ki določajo in kontrolirajo različne komponente okolja: njegovo odzivnost na naravne ujme, oskrbo z vodo, rodovitnost, ranljivost, potresno ogroženost, topografsko oblikovanost, stabilnost pobočij in dovzetnost za odnašanje, pa tudi toksičnost ali nevtralizacijske sposobnosti.

Težišče programa:

ugotavljanje sedanjega stanja kemijskih in fizikalnih lastnosti geološkega okolja
 
ugotavljanje porazdelitve in način nastopanja podzemnih voda v prostoru
 
ugotavljanje ranljivosti in ogroženosti okolja zaradi vplivov naravnega izvora, sedanjih in zgodovinskih antropogenih dejavnosti (npr. odlagališča komunalnih, posebnih in radioaktivnih odpadkov, rudnikov, poselitve)
 
določanje strokovnih izhodišč rabe podzemnih vod in hidrogeoloških osnov za zaščito podzemnih vod in njihove rabe
 
prenos obstoječih raziskovalnih metodologij in njihov nadaljnji razvoj v slovenski prostor ob upoštevanju njegove posebnosti in geološke raznovrstnosti
 

Program obravnava kamnine in mineralne surovine, oz. geološke vire, v njihovem celotnem "življenjskem krogu". Ta sega od geoloških okolij in procesov njihovega nastajanja do erozije materiala in prenosa le-tega v nova okolja. Raziskave tega naravnega kroga geoloških virov naj bi dale odgovore o njihovi sestavi, strukturi in genezi ter s tem prispevale k boljšemu poznavanju nacionalnega ozemlja. Zato so v programu združeni specialisti različnih vej geologije, ki bodo v svojem povezovanju lahko dali celovite odgovore na njegovo tematiko. V sklopu raziskav bodo pridobljeni novi podatki o sedimentoloških, petroloških, mineraloških, geokemičnih, petrofizikalnih, startigrafskih in strukturnogeoloških značilnostih ter kompleksnem razvoju posameznih sedimentacijskih bazenov. Z interpretacijo podatkov bomo lahko ocenili potencialnost posameznih geoloških virov in prostorov, kar je posebej pomembno za gospodarsko vlaganje v raziskave in izkoriščanje domačih, predvsem dolgoročno deficitarnih, naravnih surovin.

Težišče programa:

• litološka sestava vseh vrst kamnin slovenskega ozemlja, njihova petrologija, mineralogija in starost
   
• ugotavljanje geneze sedimentnih kamnin ter diagenetski procesov v njih (sedimentacijska okolja in njihova dinamika)
   
• kamnine in nevezani sedimenti kot viri mineralnih surovin (naravni in tehnični kamen - npr. apnenci krasa, flišni peščenjaki, skrilavci, gnajsi in globočnine Pohorja, dolomiti ter surovine za predelovalno industrijo - roženci, apno, cement, ...)
   
• organogeni sedimenti kot energetski vir (premog - Velenjski bazen, Posavske gube)
   
• gline, filosilikati in tufi
   
• mezozojski apnenci in dolomiti (predvsem Karavanke in zahodna Slovenija)
   
• klastične sedimentne kamnine, predvsem terciar severovzhodne Slovenije
   
• metamorfne kamnine ob Periadriatskem šivu 
   
• recentni morski, jezerski in rečni sedimenti kot objekti antropogene polucije