Intervju z doc. dr. Nino Rman, raziskovalko na GeoZS, razkriva ključne vidike geotermalne energije v slovenskem energetskem sektorju. V odgovorih poudarja potencial geotermalne energije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in opisuje ključna področja, kjer bi lahko geotermalna energija nadomestila druge energetske vire. Osvetljuje tudi primere dobre prakse, ki so plod dolgoletnih raziskav. Poleg tega izpostavlja izzive in priložnosti na poti do učinkovite rabe geotermalne energije v Sloveniji, s poudarkom na zadnjih raziskavah, ki vključujejo pridobivanje hladu, sezonsko skladiščenje toplote in trajnostno upravljanje geotermalnih vodonosnikov. Dr. Rman razmišlja tudi o vlogi države pri spodbujanju uporabe geotermalne energije, hkrati pa deli svoje mnenje o pred kratkim sprejetem energetskem zakonu in ukrepih za podporo razvoju sektorja geotermalne energije v Sloveniji. S sklepno mislijo izpostavlja ključne ugotovitve z nedavne mednarodne okrogle mize o prestrukturiranju sektorja toplote na obnovljive vire energije, kjer so strokovnjaki izmenjali izkušnje in nasvete za uspešen razvoj geotermalne energije v Evropi.

GeoZS s svojim znanstvenoraziskovalnim delom in aplikativnimi projekti v domačem in mednarodnem okolju spodbuja rabo obnovljivih virov energije (OVE), kamor spada tudi geotermalna energija. Katera so glede na izsledke vašega raziskovalnega dela tista ključna področja, na katerih bi lahko v Sloveniji nadomestili ostale energetske vire z geotermalnimi in tako pripomogli k blaženju posledic podnebnih sprememb?

Geotermalna energija lahko postane eden ključnih virov razogljičenja našega energetskega sektorja. Predvsem v vzhodni Sloveniji imamo velik potencial za zajem termalne vode, primerne za ogrevanje rastlinjakov, stanovanjskih in industrijskih objektov. Možnosti za uporabo geotermalnih toplotnih črpalk so praktično po vsej državi. Z namenom spodbujanja rabe geotermalne energije dejavno promoviramo primere dobre prakse na 29 lokacijah s termalno vodo, kjer sistemi uspešno delujejo že desetletja, ter s skoraj 16.000 delujočimi geotermalnimi toplotnimi črpalkami po celotni državi. Tehnologija je v 15 letih, odkar aktivno raziskovalno delujem na tem področju, izredno napredovala, tako da je postala tehnično izvedljiva tudi uporaba termalne vode z zmernimi temperaturami (med 30 in 50 °C) v obstoječih ogrevalnih sistemih, z uporabo dodatnih visokotemperaturnih toplotnih črpalk. V primerih energetskih prenov obstoječega stavbnega fonda s prehodom na nizkotemperaturni režim ogrevanja je uporaba geotermalnih toplotnih črpalk še kako primerna rešitev. V zadnjih letih se posvečamo tudi raziskavam pridobivanja hladu oziroma možnostim klimatizacije, saj so poletja vse toplejša in potrebe po hlajenju naraščajo. Prav tako smo začeli izvajati raziskave možnosti sezonskega skladiščenja toplote, kar bo v prihodnje pomemben mehanizem za uravnoteženje toplotnih omrežij pri dinamični proizvodnji energije iz preostalih vrst OVE.

Geotermalna energija je zahteven vir obnovljive energije, saj se pridobiva izpod Zemljinega površja, zato pa omogoča stalno dobavo energije, ki ni vezana na noč in dan, na letni čas ali na vremenske pogoje. Zato lahko odločevalce vprašamo – zakaj bi uvažali (še vedno tudi fosilne) energetske vire, če primerna toplota in hlad že ležita pod našimi nogami?

Lahko navedete nekaj primerov dobre prakse uporabe geotermalne energije, ki so se uresničili na podlagi vašega raziskovalnega dela?

V raziskavah se posvečam predvsem trajnostnemu upravljanju čezmejnih geotermalnih vodonosnikov v severovzhodni Sloveniji. Na podlagi opazovanj količinskega in kemijskega stanja, določitve starosti termalnih voda in meritev piezometričnih gladin, ki potekajo že od leta 2009, smo dokazali, da so količine termalne vode omejene oziroma da je sposobnost njenega obnavljanja omejena. Ker isti vir črpa tudi do deset uporabnikov na slovenski in madžarski strani meje, smo spodbudili uvedbo reinjekcijskih vrtin za vračanje toplotno izrabljene termalne vode nazaj v vodonosnik. Trenutno se vrta prva taka vrtina po več kot desetletju, izvedba vsaj še ene vrtine pa je načrtovana za prihodnje leto. Utemeljili smo tudi vpeljavo zahteve po 70-odstotnem izkoristku toplotne energije za nove koncesije za rabo termalne vode, posledično se potrebne količine toplote pridobijo iz manjše količine termalne vode kot pred desetletjem. S tem je kljub večji količini pridobljene toplote vpliv rabe na vodno bilanco teh občutljivih naravnih sistemov manjši kot v preteklosti.

Je mogoče podati oceno, koliko geotermalne energije ima Slovenija na voljo?

Zanesljivo lahko rečemo, da je geotermalni potencial velik. Po nekaterih ocenah celo do 1.000 EJ, vendar pa je Slovenija pod globino nekaj deset metrov zelo slabo raziskana, zato so ocene podvržene veliki negotovosti. Zelo dobro lahko napovemo pričakovane temperature v globini do štirih kilometrov, izziv pa je najti primerne količine termalne vode, da bi lahko postavili geotermalne sisteme, tudi take za proizvodnjo geotermalne električne energije. V letu 2022 je bila skupna kapaciteta geotermalnih naprav skoraj 320 MW in proizvodnja skoraj 1.900 TJ/leto. Glede na trenutno poznavanje potenciala in z dodatnimi usmerjenimi raziskavami, ki bi zmanjšale geološko tveganje umeščanja novih vrtin, bi lahko to številko dolgoročno vsaj popeterili in postavili tudi prvo geotermalno elektrarno v Sloveniji.

Ali država v zadostni meri spodbuja uporabo geotermalne energije tako z energetsko politiko kot s subvencijami? Še to leto naj bi Državni zbor Republike Slovenije sprejel energetski zakon, katerega ključni namen je opuščanje fosilnih energentov in prehod na OVE, ki pa uporabi geotermalne energije ne namenja posebne pozornosti. Ali ste bili na GeoZS kakor koli vključeni v javno razpravo pred njegovo potrditvijo na Vladi RS?

V zadnjih letih je napredek pri spodbujanju uporabe geotermalne energije opazen. Prek številnih mednarodnih projektov, v zadnjem letu sta to projekta EGP INFO-GEOTHERMAL in SI-Geo-Electricity, skupaj z ministrstvi, občinami in industrijskimi partnerji dejavno delujemo na tem področju. Skrbimo za dvig kompetenc vseh sodelujočih. Tako smo si lansko jeseni ogledali tehnologije rabe geotermalne energije na Islandiji, julija letos smo na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani izvedli mednarodno poletno geotermalno šolo, v oktobru pa so si islandski partnerji ogledali nekaj primerov rabe geotermalne energije v Sloveniji. Dejavno se povezujemo na mednarodnih dogodkih in prenašamo izkušnje iz regije v Slovenijo in obratno. Prihodnje leto načrtujemo predstavitev novih smernic za razvoj globokih vrtin in postavitev kaskadnih sistemov rabe termalne vode, pregled sistemov financiranja za nove sisteme in načrt spodbud za hitrejši razvoj sektorja. Geologi smo vpeti predvsem v zmanjševanje geološkega tveganja pri načrtovanju in izvedbi sistemov rabe geotermalne energije. V kratkem bomo objavili 3D geološki in geotermični model SV Slovenije, ki bo primerna podlaga za izdelavo začetnih predinvesticijskih analiz, ter podrobnejše karte potenciala za rabo termalne vode v treh občinah v tem delu države.

Veliko novosti je tudi pri oblikovalcih državnih politik in odločevalcev. Poleti je bil sprejet Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), ki uvaja možnost t. i. regulativnih peskovnikov tudi za razvoj inovativnih tehnologij geotermalnih elektrarn. Subvencije Ekosklada že vrsto let spodbujajo rabo geotermalnih toplotnih črpalk, pri čemer se zdaj iz individualnih stavb usmerjajo tudi v večje, predvsem javne stavbe. Podnebni sklad ima rezervirana sredstva za izgradnjo testnih globokih raziskovalnih vrtin za proizvodnjo elektrike in toplote, za vzpostavitev državnega monitoringa geotermalnih vodonosnikov in izgradnjo novih reinjekcijskih vrtin.

V pripravo energetskega zakona nismo bili dejavno vključeni, čeprav ureja tudi področje proizvodnje toplote za daljinske sisteme in električne energije. Razveseljivo je, da zakon omenja geotermalno energijo med OVE. Podpiramo tudi močnejši pomen lokalnih energetskih konceptov. Zakon omenja možnost shranjevanja toplote za daljinsko ogrevanje in morda bomo lahko v prihodnje z geološkim znanjem pomembno prispevali tudi k razvoju na tem področju.

5. decembra je GeoZS v Termah Ptuj organiziral mednarodno okroglo mizo o prestrukturiranju sektorja toplote na OVE s poudarkom na rabi geotermalne energije v Evropi. Kakšni so bili zaključki razprave in ali lahko ti pripomorejo tudi k povečani rabi geotermalne energije v Sloveniji?

Na dogodku je sodelovalo 50 udeležencev iz 12 evropskih držav in tudi iz ZDA. Med udeleženci so bili tudi ključni predstavniki programov Geothermica, delovne skupine Globoka geotermija pri Evropski raziskovalni mreži za energijo in finančnega mehanizma EGP. Izkušnje kažejo, da je geotermalna energije izredno pomemben vir za razogljičenje sektorja pridobivanja toplote in hladu. Ekonomičnost vlaganj se opazno izboljša, če se geotermalna energija uporablja tudi za klimatizacijo objektov in sezonsko skladiščenje toplote, saj so dimenzije možnega skladiščenja pod površjem neprimerljivo večje kot površinski zalogovniki, s čimer lahko uravnotežimo presežke proizvodnje drugih OVE. Ključna ugotovitev je, da vse države s hitrim razvojem sektorja (Nizozemska, Nemčija, Švica, Hrvaška …) zmanjšujejo investicijska tveganja na štiri načine:

1. dostop do ustreznih podatkov o geotermalnem potencialu, predvsem z izvedbo novih sistematičnih nacionalnih globokih raziskav 3D geološke zgradbe. To ni pomembno le za geotermijo, ampak tudi za raziskave geološko pogojenih nevarnosti (npr. potresnih con) in za ocene možnosti sezonskega podzemnega skladiščenja toplote/hladu, CO2 ali vodika;
2. ureditev spodbudnega zakonodajnega okolja, s čimer se v Sloveniji dejavno ukvarjata MOPE in MNVP;
3. priporočilo, da se predhodno izvede strateška presoja vplivov na okolje za pričakovane tehnologije rabe geotermalne energije, saj to v nadaljevanju opazno pospeši postopke pridobivanja dovoljenj za posamezne projekte;
4. priprava sprememb občinskih prostorskih načrtov, ki bodo omogočili umeščanje vrtin, toplotnih central ali elektrarn na najbolj obetavnih območjih.