Udeležba na letnem sestanku COST projekta CA19120 WATSON v Dubrovniku, 29.–31. marec 2023
Glavni cilj projekta WATSON ( v ang. WATer isotopeS in the critical zONe: from groundwater recharge to plant transpiration) je zbirati, povezati in sintetizirati trenutna interdisciplinarna znanstvena spoznanja o porazdelitvi in mešanju vode v vodnem krogu in rastlinah s pomočjo izotopov molekule vode, kot edinstvene tehnike sledenja. Projekt organizira številna usposabljanja in znanstvene izmenjave. Med 29. in 31. marcem 2023 smo na letnem srečanju v Dubrovniku predstavljali dobro in redko prakso, da imamo v Slovenji zakonodajno zahtevo po rednem izotopskem monitoringu termalne vode. To posledično uporabljamo za oceno kakovostnega stanja geotermalnih vodonosnikov in ugotavljanje tehničnih okvar vrtin.
Izjemen preliminarni rezultat projekta je WATSON prostorska metapodatkovna baza (https://watson-cost.eu/outputs/databases/), ki omogoča pregled obstoječih podatkov o časovnih nizih izotopskih meritev. Baza ne vsebuje samih rezultatov izotopskih meritev, vendar pojasni, kakšen medij (npr. padavine, drevo) in v kakšnem časovnem obdobju je bil analiziran ter vsebuje kontaktne podatke lastnika podatkov. Za razliko od globalne mreže izotopskih podatkov za padavine (GNIP) in reke (GNIR), ki jo upravlja Mednarodna agencija za atomsko energijo - IAEA, WATSON baza omogoča tudi vnos podatkov za vzorce podzemne vode, jezer, snega, ledenikov, rastlin in podobno.
Svetovni dan voda, 22. marec 2023
Z namenom uvajanja vodam prijaznejših kmetijskih praks na področju živinoreje ter tudi poljedelske, vrtnarske, vinogradniške in hmeljarske kmetijske proizvodnje smo na GeoZS v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor in Biotehniško fakulteto izdali dva priročnika:
Vodi prijazno poljedelstvo, vrtnarstvo, zelenjadarstvo in vinogradništvo
Priročnik predstavlja dobre kmetijske prakse za varstvo podzemnih in površinskih voda v poljedelski, vrtnarski, vinogradniški in hmeljarski kmetijski proizvodnji.
Dostopen je na povezavi http://bit.ly/42jYCg9.
Vodi prijazno namakanje kmetijskih površin
V priročniku so prikazani ukrepi, s katerimi je mogoče ob uporabi namakalnih sistemov zmanjšati izpiranje nitratov v tla, podzemne vode in vire pitne vode.
Dostopen je na povezavi http://bit.ly/3FBUTk2.
Oba priročnika sta bila izdana v okviru projekta EIP Vode – Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode.
Geološko-geotermalne delavnice za koprske osnovnošolce, marec 2023
Na OŠ Antona Ukmarja iz Kopra smo v mesecu marcu izvedli naravoslovne delavnice za učence 4. razredov. Na delavnicah smo predstavili geologijo in delo geologov, kamor spada tudi geotermalna energija in termalne vode, ki jih imamo tudi na slovenski obali. Naš cilj je bil, da učenci dobijo drugačen pogled in odnos do (geo)znanosti, kot tudi širšo sliko o določenih za človeka življenjsko pomembnih naravnih procesih in človekovem vplivu nanje.
Na modelu vodonosnika so se učenci seznanili s podzemno vodo kot virom pitne in termalne vode, njenim tokom in možnostmi varovanja pred onesnaženjem. Na več različnih vrstah vode so učenci skozi določanje lastnosti spoznali, da imajo različne lastnosti in uporabnost. Skozi nabor različnih mineralov/rud in predmetov iz vsakdanjega življenja so spoznali iz česa so sestavljeni ter se seznanili s problemi z vedno večjo nedostopnostjo ter nevarnostjo pomanjkanja določenih mineralov in rud ter posledicah za naše vsakdanje življenje. O tem, da se naš planet še vedno spreminja, pa so spoznali na predstavitvi izbruha vulkana in s tem povezanega nastanka magmatskih kamnin in vročih, geotermalnih tekočin.
Predstavitve smo izvedli v okviru sofinanciranja iz projektov INFO-GEOTHERMAL, Noč Moč in RM@School.
Mednarodni teden geomorfologije, 1.–7. marec 2023
V tednu med 1. in 7. marcem 2023 je pod okriljem Mednarodne geomorfološke zveze (IAG) potekal mednarodni teden geomorfologije, ki smo ga na GeoZS obeležili s serijo objav o tem, kako raziskovalke in raziskovalci na GeoZS proučujemo nastanek čudovitih oblik pokrajine okoli nas, kateri geološki procesi so vplivali na njihov nastanek in kaj to pove o naši burni nedavni geološki preteklosti. Z uporabo geomorfoloških metod ugotavljamo aktivnosti tektonskih procesov, odkrivamo sledove preteklih potresov, poledenitev, poplav, plazov, proučujemo spremembe v toku rek in v višini jezerske ali morske gladine, nastanek kraških pojavov in še marsikaj. Oblika pokrajine, ki je predmet geomorfoloških raziskav, skriva v sebi zapis preteklih procesov in prepoznava tega zapisa lahko pomaga razumeti geološko pogojene nevarnosti in podnebne spremembe ter s tem zagotavlja boljše projekcije prihodnosti. Oblika pokrajine je naša naravna dediščina, ki nas povsod obkroža in vpliva na naše življenje na nešteto načinov.
