Izbrane znanstvene objave
Zgornjemiocenski ostrakodi iz Krškega bazena
Namen študije je bil identificirati skupino ostrakodov iz 43 m debelega profila Bizeljske formacije. Zaporedje profila obsega peščenjak, meljevec in laporjevec, odložen v okolju frontalnega dela delte. Skupno je bilo identificiranih 30 vrst ostrakodov.
Povzeto po članku:
MARINŠEK, Miha, HAJEK-TADESSE, Valentina, POLJAK, Marijan, KOLAR-JURKOVŠEK, Tea, GALE, Luka. Upper Miocene ostracods from the Krško Basin, SE Slovenia. Geologia Croatica : a journal of the Institute of Geology Zagreb and Croatian Geological Society, ISSN 1330-030X, 2023, vol. 76, no. 2, str. 57–72, doi: 10.4154/gc.2023.07. [COBISS.SI-ID 159780355]
Izbrane znanstvene objave
Pregled toplotnih lastnosti kamnin in sedimentov v Sloveniji
Raba geotermalne energije, ki izhaja iz globokih geotermalnih sistemov in tudi iz plitvega podzemlja, se v zadnjih nekaj desetletjih hitro razvija. Namen članka je bil prikazati rezultate meritev toplotnih lastnosti vseh vzorcev kamnin in sedimentov, ki so bili na voljo iz vrtin, dveh predorov in številnih površinskih lokacij v Sloveniji v obdobju od leta 1982 do konca 2022.
Povzeto po članku:
RAJVER, Dušan, ADRINEK, Simona. Overview of the thermal properties of rocks and sediments in Slovenia = Pregled toplotnih lastnosti kamnin in sedimentov v Sloveniji. Geologija, ISSN 0016-7789. 2023, vol. 66, no. 1, str. 125–150, doi: 10.5474/geologija.2023.005. [COBISS.SI-ID 164613891]
Izbrane znanstvene objave
Hidrogeološka karakterizacija kraških izvirov na območju habitata belega (Proteus anguinus anguinus) in črnega močerila (Proteus anguinus parkelj) v Beli krajini
Izviri zahodno od Črnomlja v JV Sloveniji so habitat črnega in belega močerila. Nekateri od teh izvirov so tudi edini znan habitat te endemične vrste črnega močerila. V zadnjih desetletjih je prišlo do opaznega upada populacije močerilov. Članek predstavlja raziskave podzemne vode z območja izvirov. Raziskovalci so spremljali hidrogeološke parametre vode, da bi lahko ugotovili, ali na manjšanje populacije vplivajo spremembe teh parametrov.
Povzeto po članku:
KOREN, Katja, BRAJKOVIČ, Rok. Hydrogeological characterization of karst springs of the white (Proteus anguinus anguinus) and black olm (Proteus anguinus parkelj) habitat in Bela krajina (SE Slovenia) = Hidrogeološka karakterizacija kraških izvirov na območju habitata belega (Proteus anguinus anguinus) in črnega močerila (Proteus anguinus parkelj) v Beli krajini (JV Slovenija). Geologija, ISSN 0016-7789. 2023, vol. 66, no. 1, str. 151–166, doi: 10.5474/geologija.2023.006. [COBISS.SI-ID 164544259]
Izbrane znanstvene objave
Odlični v zanosti 2023
Zapis silovitih potresov, ledeniške dejavnosti in gravitacijskih pojavov v Posoških sedimentih
Avtorji: dr. Petra Jamšek Rupnik, dr. Manja Žebre, dr. Jernej Jež, dr. Marjana Zajc (vsi GeoZS), dr. Frank Preusser (Universität Freiburg), dr. Giovanni Monegato (Istituto di Geoscienze e Georisorse, Padova)
Delo posega na različna področja proučevanja Zemlje ter je nastalo v sodelovanju ekspertov Geološkega zavoda Slovenije s priznanimi tujimi raziskovalci v sklopu raziskav na programskih skupinah Dinamična Zemlja, Regionalna geologija in v okviru projekta Pretekle podnebne spremembe in poledenitev na stičišču Alp in Dinaridov. Objava v najboljši inženirsko-geološki znanstveni reviji Engineering Geology je uvrščena v kategorijo izjemnih dosežkov. Predstavlja vzorčni primer preučevanja deformacij kvartarnih sedimentov na območjih, kjer sočasno deluje več mehanizmov premikanja materiala in z njimi povezanih geoloških nevarnosti, kar pomeni velik raziskovalni izziv in izjemno redkost v literaturi. Raziskava kaže izrazito temeljitost preučevanja mehanizmov deformacije z integracijo več metod. Študija prispeva k razvoju pristopa za boljše razločevanje posledic silovitih potresov, ledeniške dejavnosti in gravitacijskih pojavov ter je uporabna za inženirske geologe in raziskovalce, ki se pri svojem delu srečujejo s podobnimi izzivi. Rezultati so neposredno uporabni za določanje potresne nevarnosti na nacionalni ravni in v širšem evropskem prostoru ter za rekonstrukcijo poledenitev v Alpah.
Nagrajeni znanstveni članek je prosto dostopen na povezavi: https://doi.org/10.1016/j.enggeo.2021.106515