GeoZS je na slavnostni prireditvi ob počastitvi 70-letnice delovanja podelil letošnja Lipoldova priznanja.

• Plaketo Marka Vincenca Lipolda za vrhunske znanstveno-raziskovalne dosežke je dr. Nini Rman podelil predsednik Znanstvenega sveta GeoZS dr. Mitja Janža
• Častno listino Geološkega zavoda Slovenije je združenju evropskih geoloških zavodov EuroGeoSurveys podelil direktor GeoZS dr. Miloš Bavec
• Medaljo Marka Vincenca Lipolda za življenjsko delo je dr. Bogdanu Jurkovšku podelila predsednica Upravnega odbora GeoZS dr. Brigita Jamnik

GeoZS je 12. 10. 2016 zvečer s slavnostno prireditvijo, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, obeležil 70-letnico svojega delovanja. Za nami je pester in zanimiv večer, v katerem sta se prepletali umetnost in geologija. GeoZS se je predstavil skozi štiri elemente: zemljo, vodo, zrak in ogenj.

Slavnostni govorniki na prireditvi so bili: direktor GeoZS dr. Miloš Bavec, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Tomaž Boh in predsednik izvršnega odbora evropskega združenja geoloških zavodov EuroGeoSurveys Koen Verbruggen.

Na prireditvi smo podelili letošnja Lipoldova priznanja, direktor GeoZS pa je iz rok direktorja za področje Adriatik in Balkan iz certifikacijske hiše Bureau Veritas Tomaža Verbnika sprejel certifikat ISO 9001:2015.

Prireditev je s svojimi plesnimi vložki popestrila skupina EnKnapGroup.

Začel se je projekt AMIIGA (Program Interreg Central Europe). Vodilni partner projekta je »GIG Central mining institute« iz Katowic (Poljska). V projektu sodelujemo še 11 partnerjev iz Poljske, Slovenije, Nemčije, Češke, Italije in Hrvaške ter mesta Jaworzno (PL), Ljubljana in Ig (SI), Stuttgart (DE), Novy Bydzov (CZ), Milano, Parma (It) in Zadar (HR).

Predvideno trajanje projekta je od septembra 2016 do avgusta 2019. V tem času bomo partnerji na območju 7 naštetih srednjeevropskih mest izvedli pilotne dejavnosti za remediacijo obstoječih virov onesnaževanja s sodobnimi in inovativnimi metodami, od zasnove do študije izvedljivosti in tudi same izvedbe tehničnih ukrepov, odvisno od mesta do mesta. Tako bodo, na primer, izvedeni tehnični ukrepi za remediacijo onesnaževanja iz starih odlagališč organskih industrijskih odpadkov (Jaworzno, Novy Bydzov), sistem sanacijskega monitoringa starih točkovnih virov organskih topil iz avtomobilske in podobne industrije (Stuttgart), številnih razpršenih točkovnih industrijskih virov onesnaževanja v Milanu, remediacijske tehnike s kontrolo naravnih samočistilnih sposobnosti vodonosnika v Parmi. Območje Mestne občine Ljubljana in občine Ig bo sestavljajo poseben pilotni primer za funkcionalno urbanizirano območje, ki je poleg tega tudi vodovarstveno območje in zaledje, s katerega se mesto, s svojimi tipičnimi urbanizacijskimi viri onesnaževanja (industrija-poselitev-kmetijstvo) oskrbuje s pitno podzemno vodo. Na podlagi izvedenih pilotnih projektov bodo razvita posebna preiskovalna orodja (predvsem za ugotavljanje in nadzor naravnih samočistilnih sposobnosti vodonosnika), prikazani bodo demonstracijski primeri dobre prakse njihove uporabe in nazadnje pripravljeni sodobni demonstracijski primeri načrtov za upravljanje z viri onesnaževanja podzemne vode v funkcionalnih mestnih območjih. Ti rezultati bodo koristni za Ig, za Ljubljano in njuno funkcionalno urbanizirano območje vključno z zaledjem, poleg tega pa tudi za druga slovenska urbanizirana območja in njihova zaledja s podobnimi razmerami kot so, na primer, Maribor, Krško in Brežice, Celje-Šempeter, Kranj-Škofja Loka in drugi.