Portal eGeologija omogoča odprt dostop do obsežnega nabora geoloških podatkov v skladu s sprejetimi standardi za prostorske podatke (INSPIRE). Uporabniki imajo dostop do neinterpretiranih in interpretiranih geoloških podatkov prek enotne vstopne točke na svetovnem medmrežju. Podatke lahko prenesejo v svoje okolje za nadaljnjo uporabo.
Portal eGeologija zagotavlja vpogled v poenotene metapodatkovne opise, vpogled prek spletnega pregledovalnika in pridobitev prostorskih podatkov na podlagi spletne kartografske storitve, spletne objektne storitve in ZIP- ali PDF-datotek. Vstopite v eGeologijo >>> TUKAJ.
Sledimo globalnim tehnološkim smernicam ter nenehno izpopolnjujemo in nadgrajujemo informacijsko infrastrukturo GeoZS, aplikacije, storitve in predvsem znanje.
35. letna konferenca Geoscience Information Consortium (GIC) Videokonferenca 16. – 17. junij 2020
Letošnja konferenca GIC je tokrat, zaradi pandemije COVID-19, potekala kot videokonferenca. V dveh tri-urnih sklopih smo si izmenjali znanja in izkušnje o upravljanju geoloških podatkov in informacijskih sistemov. GIC kot svetovna mreža geoloških zavodov skrbi za izmenjava podatkov o informacijskih sistemih v geologiji ter preko svojega foruma omogoča razpravo o strateških vprašanjih in usmeritvah razvoja informatike na geoloških zavodih po svetu.
Konzorcij GIC je bil ustanovljen leta 1986, GeoZS je član od leta 2006. Zastopajo ga predstavniki 33-ih geoloških zavodov ter vključuje države Severne in Južne Amerike, Kanade, Bližnjega vzhoda, Azije, Afrike, Avstralije in Evrope.
Jasna Šinigoj z GeoZS je bila lansko leto izvoljena za izvršno sekretarko konzorcija GIC.
21. maj 2020
MADE IN: PRIPOVEDI OBRTI IN OBLIKOVANJA
V soboto, 16. maja 2020, so se v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani odprla vrata potujoče razstave MADE IN: PRIPOVEDI OBRTI IN OBLIKOVANJA. Razstava je rezultat dvoletnega istoimenskega mednarodnega projekta. V Sloveniji sta v okviru MADE IN nastajala dva projekta, ki se ukvarjata z vprašanjem surovin in njihovim pridobivanjem ter izpostavljata vrednost obrti skozi material, s katerim je obrt neposredno povezana. GeoZS je s svojim znanjem ne le strokovno podpiral projekt, ampak ga je tudi usmerjal in skozi razprave tudi soustvarjal. Sodelovanje GeoZS v obeh projektih kaže na nujnost interdisciplinarnih pristopov pri projektih, ki se ukvarjajo s problematikami varovanja okolja in izkoriščanja naravnih virov. Razstava bo na ogled do 20. septembra 2020.
Knjiga na spodnji povezavi predstavlja povzetek dvoletnih dejavnosti šestih partnerskih organizacij s Hrvaške, Slovenije, Avstrije
in Srbiji in je bila objavljena ob prvi javni razstavi MADE IN.
22. april 2020
22. april - svetovni dan Zemlje
Svetovni dan Zemlje obeležujemo vsako leto 22. aprila, letos že 50. leto zapored. Namen tega dneva je z različnimi aktivnostmi izraziti podporo varovanju okolja. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni covid 19 so se letos te aktivnosti preselile predvsem na svetovni splet in družbena omrežja. Osrednja tema letošnjega dneva Zemlje je bila ukrepanje proti podnebnim spremembam.
Letošnji svetovni dan voda je namenjen razmisleku o povezavi med vodo in podnebnimi spremembami.
Glavna sporočila ob letošnjem dnevu voda so:
Vode in podnebne spremembe so neločljivo povezane, zato naj voda postane osrčje akcijskih načrtov za prilagajanje. Ne moremo si privoščiti čakanja.
Pametno upravljanje z vodo naj vključuje trajnostne, dosegljive in merljive rešitve.
Prav vsak vpliva na stanje voda in naj v skladu s tem ukrepa tudi v vlogo in v vsakdanjem življenju.
Skoraj vso pitno vodo v Sloveniji pridobimo iz podzemnih virov, ki se napajajo iz padavin. Zato se bodo podnebne spremembe prej ali slej odrazile tudi pri stanju voda pri nas. Kako in kdaj je precej odvisno od tega, kje živimo in skozi kakšne kamnine se podzemna voda pretaka. Toda že danes moramo z njo ravnati preudarno in skrbno.
Svet in Slovenija se trenutno soočata z epidemijo bolezni COVID-19 in zato smo ocenili, kako bo epidemija vplivala na porabo pitne vode v slovenskih gospodinjstvih.
Povprečna poraba vode na osebo v Sloveniji je med 120 in 150 litrov na dan. Še več zanimivih statističnih podatkov o vodi je pripravil SURS, ki ocenjuje, da je poraba vode na prebivalca v gospodinjstvu 105,2 litra na dan.
Umivanje rok zajema splakovanje, ki traja približno pet sekund, miljenje, ki po priporočilih traja od 20 do 60 sekund ter spiranje namiljenih rok v trajanju približno 10 sekund. Zmerno močan curek vode ocenimo na pretok 0,05 l/s. Če med miljenjem zapremo pipo, za eno umivanje porabimo približno 0,75 litra vode. Če pa voda teče tudi med miljenjem, je skupna poraba vode za eno umivanje rok med približno 1,75 in 3,75 litri, torej znaša dva do petkrat več.
Če si operemo roke po vsakem kihanju in kašljanju, pa še kdaj vmes, bi si roke oprali približno 25-krat na dan. Za to higieno bi porabili najmanj 18,75 litrov, oziroma bolj verjetno med 43,75 in 93,75 litri na osebo na dan.
Če ima Slovenija 2.094.060 prebivalcev (vir: SURS), od tega je manj kot 3-odstotke majhnih otrok, lahko ocenimo, da si v teh dneh epidemije pridno umiva roke približno dva milijona oseb.
Zato je pričakovati, da se bo dnevna poraba vode v državi povečala za najmanj 37.500 m3, oziroma bolj verjetno med 87.500 in 187.500 m3 na dan. Če bomo takšne ukrepe dosledno izvajali dva meseca, bo skupna poraba vode v tem času večja za najmanj 2,25 milijona m3, oziroma bolj verjetno med 5,25 in 11,25 milijona m3.
Četudi ti podatki kažejo na veliko povečanje porabe vode, to predstavlja le dobro desetinko povprečnih padavin v tem obdobju in zato vztrajno skrbite za higieno še naprej.
Sicer pravijo, da voda še za v čevelj ni dobra, je pa trenutno naš najpomembnejši vir življenja in zdravja. Zato ga čuvajmo.
