26. 3. 2021
Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16 in 15/17 - odl. US); v nadaljevanju: ZDR-1), direktor Geološkega zavoda Slovenije objavlja prosto delovno mesto
Samostojni strokovni sodelavec VII/2 (M/Ž)
Sodelavec za izdane račune in osnovna sredstva
Šifra DM: J017103
Delovno mesto se razpisuje za delo na oddelku Skupne službe v enoti Finance in računovodstvo. Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določajo predpisi s področja delovnega prava, izpolnjevati naslednje pogoje:
- najmanj specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali najmanj visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali najmanj magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja).
Opis del in nalog delovnega mesta:
- priprava, kontiranje in knjiženje izdanih računov;
- spremljanje terjatev do kupcev in priprava opominov;
- usklajevanje terjatev do kupcev, priprava in potrjevanje IOP obrazcev;
- knjiženje zahtevkov, bančnih izpiskov, prenosov predujmov in sredstev v upravljanju;
- evidentiranje, kontiranje in knjiženje menic in garancij;
- vodenje registra osnovnih sredstev in drobnega inventarja;
- obračun amortizacije;
- sodelovanje pri letnem popisu opreme in sredstev ter izdelava letnega poročila o popisu opreme in sredstev;
- sodelovanje pri izdelavi letnih in drugih poročil s področja financ in računovodstva;
- sodelovanje pri pripravi pravilnikov, navodil in drugih internih dokumentov delovnega področja;
- spremljanje zakonodaje in predpisov delovnega področja;
- druga dela po nalogu vodje enote in direktorja.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati:
- z izobrazbo ekonomske smeri;
- delovne izkušnje v računovodstvu;
- z znanjem uporabe računalniških programov.
Pričakujemo:
- natančnost in zanesljivost;
- samostojno in strokovno opravljanje del na računovodskem področju;
- organizacijske sposobnosti.
Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s poskusnim delom v trajanju šestih mesecev.
Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v razpisnem roku pošljejo po elektronski pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. do vključno 11. 4. 2021. Veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom.
Neizbrani kandidati bodo o neizboru pisno obveščeni najkasneje v osmih dneh po zaključenem postopku izbire. V objavi o prostem delovnem mestu se izraz kandidat, zapisan v moški slovnični obliki, uporablja kot nevtralen tako za ženske kot moške.
22. 3. 2021
22. MAREC - SVETOVNI DAN VODA
Priložnost za premislek o aktualnih temah, povezanih z vodo
Letošnji svetovni dan voda poteka s sloganom »Ceniti vodo« in nas sprašuje »Kaj nam pomeni voda?«
Voda - za nekatere samoumeven vir, za druge težak izziv.
Na vprašanje Kaj nam pomeni voda? ne moremo podati enotnega odgovora. Odvisen je od naše starosti, okolja, trenutnih potreb in dojemanja prostora in časa v najširšem smislu. Dejstvo je, da brez vode ne moremo živeti. Pokriva 71% površine planeta Zemlje, je nezamenljiva in večna. Potrebujemo jo za življenje, potrebujejo jo rastline in živali. Je povsod okoli nas, v atmosferi, oblakih, morjih in oceanih, ledenikih, v rekah, mokriščih in nenazadnje – skoraj povsod pod našimi nogami. Je pogoj za obstoj vsega živega, je človekova pravica, ponekod pa žal »luksuz«.
Že vrsto let se soočamo s številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, rast števila prebivalstva, potreba po novih površinah za pridelavo hrane in slej ko prej nas ti izzivi soočajo z vprašanjem dostopnosti in kakovosti pitne vode. Vodo moramo ceniti, jo preučiti in se jo naučiti trajnostno uporabljati! Morda čas naših babic, ki so vso posodo od kosila pomile v enem umivalniku, res ni bil tako udoben kot današnji, vendar ali je res potrebno da danes vsako žlico posebej umivamo pod tekočo pitno vodo! Za splakovanje stranišča porabimo povprečno 32 litrov vode na osebo dnevno, za pranje avtomobila porabimo tudi do 300 litrov pitne vode iz vodovoda!
Slovenija je bogata z vodami, zato moramo biti hvaležni za ta dragoceni vir in jo čuvati za zanamce.
Težava je da nimamo prirojenega občutka vrednosti za vodo. Seveda plačujemo za pitno vodo iz vodovoda, plačamo vstopnino za bazene, ponekod celo za vstop na plažo, vendar kako ocenimo primerno vrednost vode in ali jo sploh cenimo?
V Sloveniji smo v letu 2016 pravico do pitne vode zapisali v Ustavo RS. Ker večino pitne vode pridobimo iz podzemne vode (iz izvirov, vodnjakov ali vrtin), lahko to razumemo tudi kot pravico do čiste in nepredelane podzemne vode. Kajti to je naša izjemnost in posebnost – večina pitne vode je naravno čista in za uživanje primerna podzemna voda. Ne pozabite, da si jo lahko privoščimo zato, ker so jo naši predniki ohranjali in ji pustili varen prostor, v katerem se lahko sama naravno prečisti in uskladišči že milijone let.
Podzemne pitne vode so kot najmanj viden del vodnega kroga bolj izpostavljene tveganjem za napačno razumevanje tega, da je njihova kakovost odvisna od rabe prostora na površju in podnebnih sprememb. Podzemna voda je razvojni kapital, ki ga ne smemo zmanjševati na račun drugega kapitala!
Hidrogeologi iščemo nahajališča podzemne vode, ugotavljamo njeno dinamiko in kakovost. Želimo ohraniti naravne sposobnosti obnavljanja – napajanja vodonosnikov in samočistilne sposobnosti, saj le tako dolgoročno ohranjamo vzdržen sistem, , da vode ostajajo in ponovno postajajo primerne za najrazličnejše rabe.
Učinkovito upravljanje s podzemnimi vodami temelji na načelu preventivnega delovanja ter omejevanja oziroma preprečevanja tveganj za povzročanje neugodnih vplivov na podzemno vodo. Zato je trajnostno upravljanje z vodami tesno povezano z zdravjema ljudi, varno hrano, obnovljivimi viri energije, z ekosistemi, trajnostnim razvojem, blaginjo in varnostjo. To prepoznava tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Vprašanje vode in ravnanja z njo pa obravnavamo celostno kot politični, varnostni, podnebno-okoljski in razvojni izziv, po drugi strani pa kot instrument miru, mednarodnega povezovanja in gospodarsko priložnost (Šooš in sod. 2017).
Na področju podzemnih (pitnih) voda ima Slovenija zelo velike potenciale. Razpolagamo z velikimi območji, ki so napajalna zaledja vodonosnikov in ekološko zelo malo obremenjena, imamo tudi relativno veliko količino padavin, ki jih napajajo. Ker se v globalnem smislu srečujemo z vse večjim pomanjkanjem pitne vode, so takšne ugodne naravne danosti vsekakor velika strateška prednost in istočasno tudi priložnost na področju gospodarstva. Vseeno ni odveč opozoriti, da imamo tudi vododeficitarna območja, kjer standard oskrbe s pitno vodo ni na ustrezni ravni in ta obsegajo predvsem južno Slovenijo, dinarski svet, Obalo, Slovenske gorice in Goričko. Prepoznana so tudi vodna telesa podzemne vode s slabim stanjem. Torej nam izzivov za prihodnost ne manjka.
Upravljanje z vodami je rezultat družbenega dogovora - Zakon o vodah opredeljuje varstvo, urejanje voda in odločanje o rabi voda. In določa vodovarstvena območja, da se vire pitne vode varuje pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivala na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino. Izvedba, kot vedno, sicer ni povsem idealna, ampak, ali se vam ne zdi, da vodovarstvena območja služijo svojemu namenu in hkrati omogočajo razvoj?
Letos bo potekala javna razprava o tretjem Načrtu upravljanja z vodami, ki bo podal smernice za ukrepe za ohranjanje in izboljšanje stanja vseh voda med leti 2022 in 2027. To je odlična priložnost, da se kot družba ponovno pogovorimo, kaj nam pomeni voda in kako bomo poskrbeli zanjo in jo ohranili za zanamce. In da nas odločevalci slišijo. Cilj je jasen – zagotoviti in ohraniti dobro količinsko in kakovostno stanje podzemne vode v Sloveniji. Ali se nam pridružite?
