• Header2021

Aktualno

  • 1


Portal eGeologija omogoča odprt dostop do obsežnega nabora geoloških podatkov v skladu s sprejetimi standardi za prostorske podatke (INSPIRE). Uporabniki imajo dostop do neinterpretiranih in interpretiranih geoloških podatkov prek enotne vstopne točke na svetovnem medmrežju. Podatke lahko prenesejo v svoje okolje za nadaljnjo uporabo.

Portal eGeologija zagotavlja vpogled v poenotene metapodatkovne opise, vpogled prek spletnega pregledovalnika in pridobitev prostorskih podatkov na podlagi spletne kartografske storitve, spletne objektne storitve in ZIP- ali PDF-datotek. Vstopite v eGeologijo >>> TUKAJ.





image

Dejavnosti

  • 1

Knjižnica Geološkega zavoda Slovenije je specialna knjižnica s področja geologije. Namenjena je zaposlenim na Geološkem zavodu Slovenije in zunanjim obiskovalcem.

Njeni začetki segajo v leto 1947, ko so zunanji sodelavci takratnega Geološkega zavoda za Slovenijo vložili v arhiv svoja prva poročila in karte o geoloških raziskavah pri gradnji hidroelektrarn na Savi in Dravi, ter nekaj krajših poročil o nahajališčih gline, krede, apnenca in kremena v Sloveniji. Konec leta 1948 je Geološki zavod za Slovenijo prevzel arhiv in knjižnico bivšega Rudarskega glavarstva v Celju, kolikor se ju je ohranilo.

Med več kot 17.000 knjigami je na policah naše knjižnice mogoče najti domačo in tujo literaturo z vseh področij geologije, kot tudi s področij, ki služijo kot podpora geološkim raziskavam. Izbrane knjige so dostopne v prostem pristopu, ostale pa so urejene po tekoči signaturni številki in shranjene v skladišču. Redno prejemamo okoli 150 naslovov domačih in tujih revij, večinoma s področja geologije in sorodnih ved. Večino njih dobimo od sorodnih inštitucij s celega sveta preko mednarodne izmenjave publikacij. Izbrane revije so obiskovalcem dostopne v prostem pristopu, ostale pa so shranjene v skladišču. Knjižnica hrani tudi številne tematske geološke karte v različnih merilih.

Od leta 1993 aktivno sodelujemo v katalogizacijskem sistemu COBISS, v okviru katerega vodimo tudi bibliografije naših raziskovalcev. Preko sistema COBISS+ je mogoče dostopati do podatkov o novejših knjigah, starejše pa so v abecednem katalogu v knjižnici.

Preko članstva v konzorcijih ScienceDirect in SpringerLink, ki ju koordinira Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, svojim uporabnikom omogočamo dostop do polnih besedil člankov založnikov Elsevier in Springer Nature.

Knjižnica omogoča tudi vpogled v gradivo strokovnega arhiva. Danes obsega arhiv Geološkega zavoda Slovenije več kot 40.000 strokovnih poročil, raziskovalnih nalog in druge dokumentacije o geoloških raziskavah ozemlja Slovenije.


Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Knjižnice Geološkega zavoda Slovenije

Dokument o izgradnji in razvoju knjižnične zbirke ter zagotavljanju dostopa do elektronskih informacijskih virov

image

image


Po tem, ko so geologijo slovenskega ozemlja že preučevali geologi avstrijskega geološkega zavoda, je vlada LR Slovenije 7. maja 1946 (Ur. l. LRS št. 34/46) s sklepom ustanovila Geološki zavod za Slovenijo v okviru Ministrstva za industrijo in rudarstvo. Le-ta je po decentralizaciji gospodarstva leta 1950 prešel pod upravo Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo LR Slovenije in bil 8. julija istega leta z odredbo vlade preimenovan v Upravo LR Slovenije za geološke raziskave.

V začetnem obdobju je bilo v Sloveniji le pet geologov, zaposlenih na visokih šolah, tako da so geološke naloge opravljali predvsem visokošolski profesorji in študentje. Leta 1952 so z univerze prišli prvi diplomirani geologi in zavod je lahko pričel normalno delovati.

Uprava LR Slovenije za geološke raziskave se je 4. julija 1952 združila s Podjetjem za globinsko vrtanje v Geološki zavod LR Slovenije v Ljubljani, ki se je istega leta ustalil v prostorih na Parmovi 33.

Leta 1974 se je Geološki zavod Ljubljana znotraj razdelil na tri enote:

  • • Geologija, geotehnika in geofizika
  • • Geotehnična in rudarska dela
  • • Rudnik urana Žirovski vrh

Leta 1979 pa se omenjene tri enote nadalje razdelile in nastalo je šest TOZD-ov:

  • Geologija, geotehnika in geofizika
  • Rudarska dela
  • Geotehnična dela
  • Vrtalno minerska dela
  • Strojna proizvodnja in vzdrževanje
  • Komercialna dejavnost in skupne službe

Leta 1989 se je Geološki zavod Ljubljana preselil v novo poslovno stavbo na Dimičevi 14.

PPo Zakonu o podjetjih iz leta 1990 se je šest enot Geološkega zavoda Ljubljana preoblikovalo v šest samostojnih podjetij združenih v interesno združenje Geološki zavod Ljubljana:

  • Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko
  • Podjetje za rudarska dela
  • Podjetje za geotehnična dela
  • Podjetje za vrtanje in miniranje
  • Strojna proizvodnja in vzdrževanje
  • Podjetje za strojno proizvodnjo in vzdrževanje

Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko je prevzel vlogo nacionalnega geološkega zavoda.

Ob reorganizaciji konec leta 1998 (Ur. l. RS št. 66/98) se je Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko preoblikoval v javni raziskovalni zavod Geološki zavod Slovenije in gospodarsko družbo Geonženiring, d. o. o..



Podkategorije

ISKANJE