• Header2021

Aktualno

  • 1


Portal eGeologija omogoča odprt dostop do obsežnega nabora geoloških podatkov v skladu s sprejetimi standardi za prostorske podatke (INSPIRE). Uporabniki imajo dostop do neinterpretiranih in interpretiranih geoloških podatkov prek enotne vstopne točke na svetovnem medmrežju. Podatke lahko prenesejo v svoje okolje za nadaljnjo uporabo.

Portal eGeologija zagotavlja vpogled v poenotene metapodatkovne opise, vpogled prek spletnega pregledovalnika in pridobitev prostorskih podatkov na podlagi spletne kartografske storitve, spletne objektne storitve in ZIP- ali PDF-datotek. Vstopite v eGeologijo >>> TUKAJ.





image

Dejavnosti

  • 1

Mineralne surovine v letu 2011

Ali res čas med dvema biltenoma mineva vedno hitreje, se sprašujemo v uredništvu. Pred vami je že osma številka biltena, ali na papirju ali na ekranu. Bilten je obdržal osnovne značilnosti (vsebina, obseg, format, karta kot priloga). Kot vselej doslej boste tudi letos našli precej zanimivega branja: podatke o proizvodnji, informacije o dogodkih v letu 2011, kakor tudi ostale stalne rubrike in zanimive članke. Karta je postala tudi že stalnica biltena. Ugotavljamo, da imamo vsako leto širši in bolj raznolik krog bralcev. To nas precej veseli in daje spodbude za naprej.

Žal ne moremo poročati preveč optimističnih vesti o dogajanju v letu 2011 na področju mineralnih surovin v Sloveniji, več je optimizma v Evropski uniji in drugod po svetu. V Sloveniji je še vedno močna kriza v gradbeništvu, marsikatera velika gradbena podjetja so v stečaju ali so že propadla. Proizvodnja mineralnih surovin za gradbeništvo še pada in je padla od skoraj 23 milijonov ton (2007) na slabih 14,5 v letu 2010, do 11,5 milijonov ton v letu 2011, kar je že polovica (lani smo poročali o več kot tretjini). Malo manj je padla v zadnjem letu proizvodnja mineralnih surovin za gradbeno industrijo, iz 2,65 milijonov ton na 2,44. Številke so zaskrbljujoče in okrevanja gradbenega sektorja, kot največjega kupca mineralnih surovin v Sloveniji, še pravzaprav ne slutimo.

Na nivoju Evropske unije se je nadaljevala živahnost na področju oskrbe z mineralnimi surovinami, ki je ostala ena osrednjih tem evropskih institucij, vrstijo se javne konzultacije o okviru mineralnih politik držav članic. Evropska komisija je februarja 2012 objavila tretje sporočilo »Razpoložljivost surovin za prihodnost Evrope – predlog za evropsko inovacijsko partnerstvo na področju surovin«. Evropsko inovacijsko partnerstvo ima namen zmanjšati odvisnost od uvoza, preskrbeti alternativne materiale v oskrbi, zmanjšati okoljske vplive ter povečati prednosti Evrope v sektorju surovin. Partnerstvo ima tehnološki del (raziskave v rudarstvu, alternativni materiali), ne-tehnološki del (zakonodajni okvir, baze znanja, recikliranje – zelena naročila) ter mednarodno sodelovanje EU s svetom.

Precej držav članic je že preoblikovalo rudarske / mineralne politike ali so v fazi oblikovanja. Na področju Jugovzhodne Evrope je imel projekt SARMa kar nekaj vpliva na te aktivnosti. V Sloveniji še vedno oblikujemo državno rudarsko strategijo po zakonu o rudarstvu (ZRud-1).

Vsega, kar lahko prebirate v letošnjem biltenu, ne bi bilo brez prizadevnih sodelavcev, oblikovalcev biltena kakor tudi avtorjev prispevkov. Iskrena hvala vsem.

Na koncu še obvezni stavek: Uredništvo, kakor tudi vsi zunanji sodelavci si želimo, da pohvale poveste naprej, kritike pa najprej nam.

SREČNO !

Ljubljana, julij 2012

dr. Slavko V. Šolar


Bilten (PDF, 37MB)

Karta nahajališč mineralnih surovin s koncesijo v letu 2011 (PDF, 6,5MB)

Mineralne surovine v letu 2012

Pred vami je nova, tokrat deveta številka biltena Mineralne surovine. Kot je že navada, vam poroča o stanju na področju mineralnih surovin v Sloveniji, s poudarkom na preteklem letu, in prinaša zanimive članke. V prvem delu so zbrani statistični podatki o proizvodnji ter o zalogah in virih mineralnih surovin. Surovine za gradbeništvo, po obsegu največja skupina, so še posebej predstavljene, zlasti zadnja tri leta (2010, 2011, 2012). Podana je tudi primerjava zadnjih dveh petletnih obdobij glede proizvodnje ter zalog in virov nekovinskih mineralnih surovin v Sloveniji. V drugem delu so letna poročila raznih inštitucij in društev.

V tretjem delu biltena je več člankov, predstavljeni so peskokopi kremenovega peska, kamnolom apnenca, pomen raziskav in elaboratov, ravnanje s tehnološkimi vodami ter geotermalni viri. Sledijo kratka poročila o štirih evropskih projektih, kjer so udeleženi slovenski raziskovalci in strokovnjaki: EuroGeoSource s področja oskrbe z energijo in mineralnimi surovinami, ki se je zaključil v letu 2013, projekt RoofOfRock s področja naravnega kamna, SNAP-SEE s področja trajnostne oskrbe s kamenimi agregati, ter ReBirth s področja recikliranja gradbenih odpadkov. Na koncu je predstavljena monografija Nahajališča nekovinskih mineralnih surovin – površinski kopi, II. del, ki je izšla lansko leto.

Žal še vedno ne moremo poročati optimistično o dogajanju v letu 2012 na področju mineralnih surovin v Sloveniji. Gospodarski krizi, zlasti v gradbeništvu, še ni videti konca. Proizvodnja surovin za gradbeništvo še vedno pada, enako velja tudi za ostale nekovinske mineralne surovine. V letu 2007 je proizvodnja nekovinskih mineralnih surovin z 28,3 milijonov ton dosegla višek, do leta 2012 je upadla za več kot polovico, in sicer na 12,2 milijona ton. Surovine za gradbeništvo so daleč največja skupina med njimi, zato je pri njih podobna situacija, višek v letu 2007 z 22,8 milijonov ton in padec na 9,2 milijona ton v letu 2012.

S področja zakonodaje je bil v letu 2012 pripravljen predlog sprememb in dopolnitev Zakona o rudarstvu, ki pa še ni sprejet. Pripravljena je bila tudi Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo, ki je bila sprejeta v juliju 2013.

Vsega, kar lahko najdete v letošnjem biltenu, ne bi bilo brez prizadevnih sodelavcev, oblikovalcev biltena in avtorjev prispevkov. Iskrena hvala vsem! Sedaj pa vabim vas, spoštovani bralci, da čim večkrat posežete po njem in ga prebirate. Uredništvo kakor tudi vsi zunanji sodelavci si želimo, da pohvale poveste naprej, kritike pa najprej nam.

SREČNO !

Ljubljana, avgust 2013

Andreja Senegačnik, urednica


Bilten (PDF, 37MB)

Mineralne surovine v letu 2013

S ponosom vam predstavljam deseti, jubilejni, bilten Mineralne surovine, danes že tradicionalni nosilec informacij o letni proizvodnji mineralnih surovin v Sloveniji, podkrepljen z opisom glavnih dogodkov lanskega leta s področja gospodarjenja z mineralnimi surovinami in nekaj zelo zanimivimi strokovnimi prispevki. Bilten izdajamo v okviru rudarske javne službe, ki jo v skladu z Zakonom o rudarstvu na Geološkem zavodu Slovenije opravljamo pod okriljem Direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije.

Na Geološkem zavodu Slovenije smo že pred leti kot eno od prioritet postavili raziskave in razvoj na področju trajnostne rabe mineralnih surovin. Še bolj nas zato veseli dejstvo, da so tako raziskave Zemljine skorje kot odnos do pomena mineralnih surovin in trajnostnega ravnanja z njimi v zadnjih letih v svetu ponovno pridobili na veljavi. Tudi v Evropski skupnosti, ki vlaga izjemne napore v smeri zmanjšanja odvisnosti in povečanja samooskrbe na tem in drugih področjih. To se je ponovno izkazalo v dneh izdaje tega biltena, ko so bili objavljeni prvi rezultati razpisov programa Obzorje 2020. Evropska komisija se je ponovno odločila podpreti vrsto projektov na temo trajnostnega upravljanja z mineralnimi surovinami, priprave strategij zmanjšanja odvisnosti od zunanjih virov, izkoriščanja sekundarnih surovin itd. Geološki zavod Slovenije nastopa kot partner v več projektih in s tem smo še okrepili naš vpliv na tem področju kljub relativno skromni razpoložljivosti z mineralnimi surovinami.

Upamo in pričakujemo, da se bo velika aktivnost slovenskih deležnikov s področja mineralnih surovin na mednarodnem področju končno ali slej kot prej poznala tudi doma. Tudi Slovenija še ima pomembne neizkoriščene potenciale na tem področju in vse bližje je trenutek, ko le sledenje evropskim direktivam in priporočilom in opiranje pri raziskavah na izključno evropske vire, ne bo več zadostno. Kljub majhnemu ozemlju in mnogoterim interesom pri koriščenju le-tega potrebujemo tudi lastne strategije in usmeritve. Veliki potenciali se kažejo predvsem pri izkoriščanju doslej praktično neraziskanih globokih geoloških struktur v Sloveniji.

Zahvaljujem se avtorjem prispevkov in čestitam sodelavcem uredništva za še en uporaben in berljiv, predvsem pa strokovno dovršen izdelek, bralcem pa želim prijetno branje.

SREČNO !

Ljubljana, september 2014

dr. Miloš Bavec, direktor


Bilten (PDF, 25MB)

Mineralne surovine v letu 2014

Natisnjena je nova, tokrat enajsta številka biltena Mineralne surovine. Bilten izdaja Geološki zavod Slovenije v okviru rudarske javne službe, ki jo izvaja v skladu z Zakonom o rudarstvu (ZRud-1) pod okriljem ministrstva, pristojnega za rudarstvo, v zadnjih letih je to Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije.

Tudi letošnji bilten poroča o stanju na področju mineralnih surovin v Sloveniji, s poudarkom na preteklem letu, in prinaša zanimive članke. V prvem delu so zbrani statistični podatki o proizvodnji ter o zalogah in virih mineralnih surovin. Surovine za gradbeništvo, po obsegu največja skupina, so še posebej predstavljene, zlasti zadnja tri leta (2012, 2013, 2014). V drugem delu so letna poročila raznih inštitucij in društev.

Tretji del biltena pričenjamo s prispevkom, ki podaja razvojne usmeritve Evrope na področju surovin preteklih let, in sicer Evropske smeri gospodarjenja in oskrbe z mineralnimi surovinami ter njihova implementacija. Predstavljena so tri sporočila Evropske komisije, in to iz leta 2008, 2011 in 2012, ter iz njih izhajajoče dejavnosti. Razveseljujoče je, da Evropa daje vse večjo pozornost boljšemu gospodarjenju in oskrbi z mineralnimi surovinami. Sledita prispevka Minerals 4EU – Mreža obveščanja o mineralnih surovinah Evrope ter Konzorcij KIC EIT RawMaterials, kjer so podana prizadevanja za izpolnjevanje v prvem članku navedenih priporočil. Prispevek o evropskem projektu RoofOfRock podaja prizadevanja za ponovno uporabo ploščastega apnenca za gradnjo objektov, predvsem za kritje streh. Prispevek Rudarski inšpektorji in spreminjajoča se zakonodaja podaja spremembe zakonodaje in dela inšpekcije glede na tri rudarske zakone, in sicer iz leta 1975, 1999 in 2010. Sledijo še prispevki o preskušanju in označevanju proizvodov iz naravnega kamna, o geotermalnih virih Slovenije ter o uspešni sanaciji plinjakov na starem odlagališču Bukovžlak. Na koncu je podan komentar h karti nahajališč mineralnih surovin s koncesijo v letu 2014, sama karta v merilu 1:500.000 pa je v prilogi biltena.

Že lani smo zapisali, da nas veseli, da se je upadanje proizvodnje mineralnih surovin, ki je v Sloveniji trajalo od leta 2008, le ustavilo. Če se je proizvodnja nekovinskih mineralnih surovin v letu 2013 le rahlo povečala (na 12,4 milijonov ton) glede na leto 2012 (12,2 milijonov ton), pa je v letu 2014 znatneje narasla (14,5 milijonov ton). Žal pa je do količin, ki so bile dosežene v letu 2007 (28,3 milijonov ton), še daleč.

Zanimive in pestre vsebine letošnjega biltena ne bi bilo brez avtorjev prispevkov, prizadevnih sodelavcev in oblikovalcev biltena. Prav lepa hvala vsem! Vas, spoštovane bralke in bralci, pa vabim, da čim večkrat posežete po njem in ga prebirate. Veseli bomo vašega odziva, posebej pozitivnega, pa tudi negativnega, če je slednji konstruktiven in bo pripomogel k še boljšemu izdelku naslednje leto.

SREČNO !

Ljubljana, september 2015

Andreja Senegačnik, urednica


Bilten (PDF, 29MB)
Karta nahajališč 2014.pdf (PDF, 6MB)

ISKANJE