• Header2021

Aktualno

  • 1


Portal eGeologija omogoča odprt dostop do obsežnega nabora geoloških podatkov v skladu s sprejetimi standardi za prostorske podatke (INSPIRE). Uporabniki imajo dostop do neinterpretiranih in interpretiranih geoloških podatkov prek enotne vstopne točke na svetovnem medmrežju. Podatke lahko prenesejo v svoje okolje za nadaljnjo uporabo.

Portal eGeologija zagotavlja vpogled v poenotene metapodatkovne opise, vpogled prek spletnega pregledovalnika in pridobitev prostorskih podatkov na podlagi spletne kartografske storitve, spletne objektne storitve in ZIP- ali PDF-datotek. Vstopite v eGeologijo >>> TUKAJ.





image

Dejavnosti

  • 1

Geološka karta severnega dela Tržaško-komenske planote 1: 25.000

Bogdan Jurkovšek; 2008; 84 x 118 cm

Cena: 30,00 EUR

Geološki zavod Slovenije je izdal geološko karto severnega dela Tržaško-komenske planote v merilu 1 : 25.000, ki predstavlja logično nadaljevanje leta 1996 tiskane geološke karte južnega dela Tržaško-komenske planote v merilu 1 : 50.000 in je sestavni del široko zasnovanih regionalnih geoloških raziskav Republike Slovenije. Karta obsega ozemlje ob slovensko-italijanski meji med Mirnom, Opatjim selom, Klariči in se med Dutovljami in Tomajem navezuje na geološko karto južnega Krasa. Severni oziroma severovzhodni rob karte je geološki in jo predstavlja meja med karbonatnimi pretežno apnenčevimi plastmi Krasa in vipavskim flišem med Mirnom, Branikom, Štanjelom in Štjakom.

Karta vključuje številna nova spoznanja o kamninah Tržaško-komenske planote, ki jih na južnem Krasu raziskovalci niso ugotovili, bodisi ker jih tam ni ali pa jih v času raziskav pred več kot desetletjem še niso prepoznali in razumeli. Strokovnjaki bodo na karti našli odgovore na številna vprašanja o geoloških dogodkih in evoluciji nekdanje Jadransko-dinarske karbonatne platforme, na kateri so v srednjem in novem zemeljskem veku nastajale kamnine Krasa. Pomembna je tudi za razumevanje geološke zgradbe na italijanski strani meje, saj se nekatere litostratigrafske enote na slovenski strani, zaradi razmer v krednem morju ali pa zaradi kasnejših tektonskih dogajanj, močno stanjšajo in izginejo.

Geološka karta severnega dela Tržaško-komenske planote je splošna geološka karta, pri kateri je upoštevan formacijski princip. Spada med geološke karte srednjega merila, saj je tiskana v merilu 1 : 25.000. Na terenu je karta nastajala v merilu 1 : 5.000, ki je primerno za številne tematske temeljne in aplikativne raziskave (na primer: iskanje vodnih virov, raziskava ležišč naravnega kamna, iskanje identičnih gradbenih materialov za obnovo avtohtone kraške arhitekture, prostorsko planiranje itd.). Zato je prava vrednost in vsestranska uporabnost nove geološke karte Tržaško-komenske planote skrita v ozadju tiskane karte, ki v digitalno obliko zajeta v merilu 1 : 5.000, dobi povsem nove dimenzije in s tem najširši krog uporabnosti.

Karto spremlja obsežen tolmač v slovenskem in angleškem jeziku.

ISBN 978-961-6498-12-8

Zemljevid verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji 1 : 250.000

Marko Komac in Mihael Ribičič; 2008; 78 x 110 cm

Cena: 30,00 EUR

Geološki zavod Slovenije je izdal Zemljevid verjetnosti pojavljanja plazov v Sloveniji v merilu 1:250.000. Zemljevid je plod raziskav in analiz pojavljanj zemeljskih plazov v različnih kamninah slovenskega ozemlja. Je koristen učni pripomoček, tako za študente in končne uporabnike, saj na jasen in pregleden način razkriva območja Slovenije, ki so ranljivejša za pojavljanje zemeljskih plazov. Jedrnato tudi pojasnjuje dejavnike, ki vplivajo na pojavljanje zemeljskih plazov, s čimer omogoča laiku splošno razumevanje procesov, ki pripeljejo do nastanka zemeljskega plazu.

Na podlagi analize prostorskega pojavljanja plazov, ki so bili vključeni v obsežno bazo, je bila v merilu 1 : 250.000 izdelana karta verjetnosti pojavljanja plazov za območje Slovenije. V bazo so vključeni podatki o več kot 6.600 plazovih, od teh pa jih ima le slaba polovica znano lokacijo. Izmed 3257 plazov z znano lokacijo je bilo za potrebe univariatne statistične analize (χ2) naključno, a prostorsko reprezentativno izbranih 65 % plazov. Za izbrane plazove je bil analiziran vpliv prostorsko-časovnih povzročiteljev (pripravljalni dejavniki) (litologija, naklon, ukrivljenost in usmerjenost pobočja, oddaljenost od geoloških mej, oddaljenost od strukturnih elementov, oddaljenost od površinskih vod, dolžina toka površinske vode ter tip rabe tal) ter vpliv sprožilnih dejavnikov (maksimalne 24-urne padavine s 100-letno povratno dobo, količina povprečnih letnih padavin in objektni talni pospešek s 475-letno povratno dobo). Analize so bile izdelane s pomočjo GIS orodij na rastrskih podatkih s prostorsko ločljivostjo 25×25 metrov. Med litološkimi enotami se je oblikovalo pet skupin z različno verjetnostjo pojavljanja plazov, za vsako skupina pa je bil določen kritični kot pojavljanja plazov. Določene so bili tudi lastnosti terena in tipi rabe tal, na katerih je možnost pojavljanja plazov večja. Med sprožilnimi dejavniki so bile določene kritične vrednosti padavin in objektni talni pospešek, pri katerih se znantno poveča pojavljanje plazov. Rezultati analiz so bili uporabljeni za izdelavo več uteženih linearnih modelov verjetnosti pojavljanja z različnimi utežmi relevantnih dejavnikov, ostalih 35 % plazov pa je bilo uporabljenih za validacijo izdelanih modelov. Rezultati so pokazali, da imajo sledeči dejavniki vpliv na pojavljanje plazov (z vrednostjo uteži v linearnem modelu): litologija (0,3), naklon pobočja (0,25), tip rabe tal (0,25), ukrivljenost pobočja (0,1), oddaljenost od strukturnih elementov (0,05) in usmerjenost pobočja (0,05).

ISBN 978-961-6498-11-1

Geološka karta Kozjanskega 1 : 50.000

Bogoljub Aničić, Bojan Ogorelec, Stevo Dozet; 2004

Cena: 30,00 EUR

Karta zajema širše Kozjansko, prostor med Sotlo in Savinjo ter Rogaško Slatino in Podsredo, v skupnem obsegu 500 km2. Na ozemlju se nahajajo kamnine predterciarne podlage, od karbonskih in permskih klastitov preko vrste triasnih do krednih, pretežno karbonatnih formacij. Te izdanjajo v Trojanski, Rudniški in Litijski antiklinali. Večji del lista sestavlja preko 2000 m debela skladovnica terciarnih klastitov (laporjev, konglomeratov, peščenjakov, peskov, itd) in litotamnijskih apnencev oligocenske, miocenske in pliocenske starosti, vmes pa se pojavljajo tudi predornine in njihovi tufi. Vse te kamnine izdanjajo v Celjski, Laški, Planinski in Senovški sinklinali.

Karta spada v vrsto novih geoloških kart ozemlja Slovenije in je bila izdelana po principu OGK 2. Kartirana je bila v merilu 1: 10.000 v okviru raziskav terciarnih bazenov. Za terciar je prvič pri nas uporabljena nova stratigrafska razdelitev za Paratetido. Tako se posamezne litološke formacije lahko korelirajo s sosednjimi državami. Pri kartiranju je bilo ugotovljenih več novosti., npr. novi izdanki posameznih kamnin, nekatere stratigrafske formacije so bile razen s klasičnimi paleontološkimi metodami (foraminifere, ostrakodi) določene tudi z nanoplanktonom, konodonti in mikrofauno, starostna determinacija vulkanitov.

Geološki zemljevid je izdelan v digitalni tehniki. Stolpci, profili in legende so dvojezični, v slovenskem in angleškem jeziku.

Karta pokriva prostor, ki je posebno bogat s termalnimi in mineralnimi vodami, saj so na njenem ozemlju kar trije pomembni topliški in zdraviliški centri – Rogaška Slatina, Podčetrtek in Laško. Zato ima karta v perspektivi tudi poseben ekonomski in okoljevarstveni pomen, istočasno pa nam daje tudi enega od osnovnih podatkov za prostorsko planiranje in nadaljnje posege v prostor Kozjanske regije.

ISKANJE