Geološka karta idrijsko - cerkljanskega ozemlja med Stopnikom in Rovtami 1: 25.000

Ivan Mlakar in Jože Čar; 2009, 2010

Cena (brez DDV): 30,00 EUR

Geolog Ivan Mlakar je leta 1969 v reviji Geologija objavil razpravo »Krovna zgradba idrijsko žirovskega ozemlja«. Ta razprava je temeljno delo o geološki zgradbi idrijsko – cerkljanskega in rovtarskega hribovja, pojasnjuje pa tudi narivno zgradbo zahodne Slovenije. Geološka karta idrijsko cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami v merilu 1: 25.000 je nastala na osnovi rezultatov Mlakarjevega kartiranja v 60. In 70. letih preteklega stoletja, z dopolnitvami in dodatki mlajših kartiranj. V letih 2006 in 2007 so bili namensko za novo karto v merilu 1: 5.000 kartirani nekateri tereni, ki v preteklosti niso bili podrobno geološko pregledani, ali pa razmere niso bile zadovoljivo pojasnjene. Karta je izdelana v merilu 1: 25.000 in je litološko-strukturnega značaja. Novost karte je tudi uporaba vpadov za izris prostorske lege plasti. Karto spremlja obsežna monografija o geološki zgradbi idrijsko-cerkljanskega hribovja.

ISBN 978-961-6498-16-6 (karta)

ISBN 978-961-6498-21-0 (monografija)

Pomembnejše nove ugotovitve in dopolnitve:

  • Ugotovljeni in opisani so štirje osnovni razvoji in strukturne lege anizijskih plasti, dopolnjen je njihov litološki razvoj. Ugotovljene razmere so posledica idrijskega srednjetriasnega tektonskega obdobja.
  • V soglasju s srednjetriasno tektoniko je razčlenjena strukturna lega ladinijsko-fassansko-langobardskih in langobardskih plasti in opisani litološki razvoji na različnih strukturnih blokih.
  • Podana sta obseg in značaj triasne natezne tektonike. Opisani so štirje prelomni snopi (brazdasti jarki – avlakogeni) in sicer rudiščni, zavraški, ledinski in masorski.
  • Razčlenjeni in poimenovani so dogodki v času idrijskega srednjetriasnega tektonskega obdobja, določen je čas trajanja srednjetriasnih dogajanj na Idrijskem, ugotovljene so stratigrafske vrzeli na različnih srednjetriasnih strukturnih blokih.
  • Dopolnjeno je dosedanje vedenje o narivni zgradbi obravnavanega ozemlja in na novo določena lega nekaterih strukturnih enot v narivni zgradbi. Podana so nova spoznanja o Čekovniški vmesni (krovni) luski. Poimenovani so vsi pomembnejši narivni strukturni pojavi.
  • Pomembno je dopolnjena izhodna struktura idrijske narivne zgradbe in podana prvotna prostorska lega narivnih enot v polegli gubi.
  • Ugotovljen je normalni značaj Krniškega preloma in normalno-zmični značaj Idrijskega in Zalinega preloma. Normalna faza premikov naj bi domnevno potekala v srednjem miocenu.