15. 3. 2024

Razpisujemo možnost podiplomskega usposabljanja mladega raziskovalca (m/ž) na področju geologije pri izbranem mentorju.

Šifra mentorja	Ime in priimek mentorja	Program	Raziskovalno področje
34379	dr. Kristina Ivančič	P1-0025 Mineralne surovine	1.06 Geologija
28457	dr. Jernej Jež	P1-0011 Regionalna geologija	1.06 Geologija
35387	dr. Anja Koroša	P1-0020 Podzemne vode in geokemija	1.06 Geologija 1.06.07 Naravni viri (mineralne in energetske surovine ter voda)

POGOJI ZA KANDIDATE ZA MLADE RAZISKOVALCE

Kandidat za mladega raziskovalca mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• Zaključen študijski program druge stopnje oziroma izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje ali primerljive izobrazbe, dosežene na univerzah v tujini. Kandidati, ki ob prijavi na razpis še ne bodo imeli zaključenega študijskega programa druge stopnje, morajo študij zaključiti najkasneje do 15. septembra tekočega leta.
• Od zaključka predhodnega študija še niso minila več kot štiri leta.

Kandidati za mlade raziskovalce, ki se ob podpisu pogodbe vpisujejo v dodatno leto študijskega programa tretje stopnje oziroma so navedeni status že izkoristili, kandidati, ki so že bili financirani v programu mladih raziskovalcev ter kandidati, ki že imajo opravljen doktorat znanosti, ne morejo kandidirati na razpisu.

MERILA ZA OCENJEVANJE KANDIDATOV:

• povprečna ocena vseh izpitov in vaj (brez diplome) na študijskem programu prve in druge stopnje; opravljenih mora biti najmanj 80 odstotkov vseh izpitov in vaj;
• vpis v študijski program tretje stopnje;
• prejete nagrade oziroma priznanja;
• objavljeni članki;
• sodelovanje pri raziskovalnem delu;
• izkušnje s študijem ali raziskovalnim delom zunaj države matične organizacije, kjer je izvajal študij;
• ocena razgovora s kandidatom.

Vrednotenje meril določi raziskovalna organizacija GeoZS.

Če se kandidat za mladega raziskovalca ob sklenitvi pogodbe vpisuje v drugi oziroma tretji letnik študijskega programa tretje stopnje, povprečna ocena vseh izpitov in vaj študijskega programa prve stopnje in študijskega programa druge stopnje ni pomembna.

PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS MORA VSEBOVATI:

1. prijavni obrazec (GeoZS MR 2024) – v celoti izpolnjen in podpisan ter samostojne priloge
2. dokazila o izobrazbi, če je kandidat že zaključil šolanje (fotokopija diplome študijskega programa druge stopnje)
3. dokazilo o povprečni oceni študijskega programa druge stopnje (tj. dodatek k diplomi oz. uradno potrjen seznam vseh opravljenih izpitov in vaj, iz katerega je razvidna povprečna študijske ocena), opravljenih mora biti vsaj 80% izpitov in vaj
4. pisno izjavo (GeoZS MR 2024 – izjava 2), da bo kandidat diplomiral oz. magistriral na II. stopnji do vključno 15. 9. 2024 in dostavil potrdilo o opravljeni diplomi oz. o opravljenem zagovoru magisterija do istega dne (če kandidat še ni zaključil študija)
5. pisno izjavo kandidata o varovanju osebnih podatkov (GeoZS MR 2024 - izjava 3)
6. pisno izjavo kandidata, da še ni bil financiran v programu mladih raziskovalcev (GeoZS MR 2024 - izjava 1)
7. dokazilo o prejetih nagradah in priznanjih
8. dokazilo o objavljenih znanstvenih člankih s priloženim izpisom COBISS
9. dokazilo o morebitnem dosedanjem sodelovanju pri raziskovalnem delu – navedbam je potrebno priložiti čim bolj podroben opis dosedanjega sodelovanja z morebitnimi referencami
10. življenjepis
11. motivacijsko pismo v slovenskem in angleškem jeziku.

ČAS SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA:

Geološki zavod Slovenije bo z izbranim kandidatom za mladega raziskovalca sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer za čas usposabljanja, za največ 4 leta. Delovno razmerje oz. doba financiranja usposabljanja se skrajša za eno leto v primeru, če je mladi raziskovalec ob podpisu pogodbe vpisan v drugi letnik študijskega programa tretje stopnje in za dve leti, če je vpisan v tretji letnik študijskega programa tretje stopnje.

ROK ZA PRIJAVO:

Kandidat izpolnjen prijavni obrazec s podpisom, izjavami s podpisi in dokazili pošlje v zaprti ovojnici s pripisom na naslov Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana.

Kandidati za MR lahko:

• prijavo oddajo osebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - Prijava na Razpis za mlade raziskovalce v letu 2024« v tajništvu Geološkega zavoda Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana

ali

• prijavo pošljejo priporočeno na naslov Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana s pripisom »NE ODPIRAJ - Prijava na Razpis za mlade raziskovalce v letu 2024«.

Upoštevali bomo vse prijave, ki bodo poslane do vključno 15. 4. 2024 (prijava se šteje za pravočasno, če bo na ta dan oddana na pošti).

Razpisna dokumentacija s pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in z navodili za prijavo so na voljo na spletni strani https://www.geo-zs.si in na sedežu Geološkega zavoda Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana do zaključka razpisa.

PRILOGE:

• GeoZS MR 2024 – Prijavni obrazec
• GeoZS MR 2024 – Izjava 1
• GeoZS MR 2024 – Izjava 2
• GeoZS MR 2024 – Izjava 3

---

Javni raziskovalni zavod: Geološki zavod Slovenije
Organizacijska enota: Regionalna geologija
Raziskovalni program: P1-0025 Mineralne surovine
Raziskovalno področje: 1.06 Geologija
Ime, priimek in elektronski naslov mentorja: dr. Kristina Ivančič, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Izraz mladi raziskovalec, zapisan v moški slovnični obliki, se uporablja kot nevtralen za ženske in za moške.

Tematika raziskave:

Lastnosti oligocenskih in miocenskih vulkanskih in vulkanoklastičnih kamnin ter določitev izvorne magme

Vulkanoklastične kamnine, kamor spadajo tudi tufi, imajo magmatski izvor, glede na nastanek na Zemljinem površju pa so sedimenti, zato je njihovo proučevanje kompleksno in vključuje sedimentološke, petrološke, mineraloške in geokemične raziskave, pa tudi poznavaje tektonskega in sedimentacijskega okolja njihovega izvora in nastanka. Poznavanje njihovih osnovnih lastnosti nam pomaga razumeti geološke procese v preteklosti, spremembe paleookolja ter paleogeografske spremembe in omogoča rekonstrukcijo preteklih dogodkov.

Znanstveno-raziskovalno delo mladega raziskovalca bo osredotočeno na območje SV Slovenije, kjer sledovi magmatske aktivnosti še vedno niso raziskani. Raziskave niso pomembne samo iz znanstveno-raziskovalnega stališča, kjer so vprašanja o razvoju območja med stikom Vzhodnih in Južnih Alp ter Panonskim bazenom še odprta, ampak bodo uporabne tudi pri študijah izkoriščanja termo-mineralnih vod in geotermalnega potenciala, ki je največji ravno v SV Sloveniji, na območju Panonskega bazena.

Delo mladega raziskovalca bo zajemalo terensko delo, petrografske, mineraloške in geokemične analize ter radiometričene metode datiranja (K–Ar, Ar-Ar, U–Pb ali Rb–Sr) vulkanskih in vulkanoklastičnih kamnin. Kandidat bo določal petrološke značilnosti tufov, mineralno sestavo ter geokemične značilnosti, določil izvorno magmo in lastnosti vulkanske aktivnosti povezane z njihovim nastankom.

Cilj raziskovalnega dela je poglobljeno razumevanje regionalne geološke aktivnosti v paleogenu in neogenu, na stiku med Alpami in Panonskim bazenom, saj bodo rezultati nepogrešljivi pri razumevanju spreminjanja okolja v času in prostoru ter posledično bistveni pri razumevanju vpliva okoljskih in podnebnih sprememb, ki so privedle do današnjega stanja. Znanje, ki ga bo kandidat pridobil, bo ključno tudi v hidrogeologiji, geokemiji, pri raziskavah ki spodbujajo krožno gospodarstvo ter pri novih inovativnih tehnologijah.

---

Javni raziskovalni zavod: Geološki zavod Slovenije
Organizacijska enota: Regionalna geologija
Raziskovalni program: P1-0011 Regionalna geologija
Raziskovalno področje: 1.06 Geologija
Ime, priimek in elektronski naslov mentorja: dr. Jernej Jež, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Izraz mladi raziskovalec, zapisan v moški slovnični obliki, se uporablja kot nevtralen za ženske in za moške.

Tematika raziskave:

Strukturna dinamika stika Zunanjih Dinaridov in Dinarskega predgorja na območju Kraškega roba

Tematika se navezuje na strukturno-geološke raziskave širšega območja Kraškega roba v jugozahodni Sloveniji, ki so pomembne za boljše razumevanje kenozojskega razvoja stika Zunanjih Dinaridov ter Dinarskega predgorja. Navkljub obilici novih geoloških podatkov na predlaganem raziskovalnem območju, je še vedno odprtih mnogo temeljnih vprašanj glede njegove časovno-prostorske dinamike, kvantifikacije deformacij ter same strukturno-geološke zgradbe.

Izhodišča za študijo temeljijo na številnih raziskavah, ki se tu izvajajo v zadnjih letih in so povezane predvsem z izgradnjo AC odseka Divača – Koper in 2. tira železniške proge Divača – Koper. Poleg tega je predlagana doktorska raziskava logično nadaljevanje nekaterih drugih aplikativnih in raziskovalnih nalog na tem območju.

Raziskovalno delo kandidata bo zajemalo zajem novih podatkov s strukturnim kartiranjem in geomorfološko analizo ter sintezo in analizo vseh strukturnih podatkov. Nadalje je previdena izdelava uravnoteženih geoloških profilov, strukturna analiza razvoja narivnega sistema in priprava 3D modela Kraškega roba. Uporabljena bodo analitična orodja za prostorsko obdelavo podatkov in modeliranje. Predvideno je delno usposabljanje v tujini.

Tematika odgovarja na aktualna vprašanja o poteku aktivnih prelomov. Celovita obravnava površinskih struktur lahko pomembno osvetli tudi strukture v globini, ki so gonilo preteklih in aktivnih premikov in deformacij na tem območju. Tako so pričakovani rezultati razrešitev geometrije con reverznih prelomov in kompleksnih narivnih struktur v karbonatih in flišu, natančnejša določitev trase aktivnih prelomov, preverjanje hipotez morebitne večfaznosti narivanja ter izgradnja 3D geološkega modela Kraškega roba vključno s časovno komponento. Rezultati študije bodo nedvomno predstavljali velik znanstveni doprinos v mednarodnem merilu.

---

Javni raziskovalni zavod: Geološki zavod Slovenije
Organizacijska enota: Podzemne vode – hidrogeologija
Raziskovalni program: P1-0020 Podzemne vode in geokemija
Raziskovalno področje: 1.06 Geologija, 1.06.07 Naravni viri (mineralne in energetske surovine ter voda)
Ime, priimek in elektronski naslov mentorja: dr. Anja Koroša, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Izraz mladi raziskovalec, zapisan v moški slovnični obliki, se uporablja kot nevtralen za ženske in za moške.

Tematika raziskave:

Numerično modeliranje dinamike podzemne vode ter transporta novodobnih onesnaževal v luči podnebnih sprememb

Novodobna organska onesnaževala so ena izmed najzahtevnejših spojin, ko gre za razumevanje njihovega transporta znotraj vodonosnikov in vplivov na okolje. Kljub trenutnim in stalno razvijajočim se raziskavam in implementiranim ukrepom je onesnaženje okolja in podzemnih voda v mnogih primerih ostalo še vedno nerešeno. Še večja neznanka je, kako se bodo razmere pod vplivom podnebnih sprememb razvijale v prihodnje in kako bodo le te vplivale na izpostavljenost okolja in zdravje ljudi.

Raziskave v okviru usposabljanja mladega raziskovalca/ke (MR) na področju predlagane teme bodo potekale celovito, kar pomeni, da bodo zajemale integracijo eksperimentalnega terenskega dela, 3D hidrogeološkega modeliranja ter kabinetnega dela. Glavni cilj raziskovalnega dela je povečati razumevanje usode onesnaževal ter njihov transport skozi celotno pot v medzrnskih vodonosnikih. V ta namen bodo uporabljene različne vrste tehnik in metod v okviru terenskih preiskav, vzorčenja podzemne vode, interpretacije laboratorijskih analiz vzorcev podzemne vode in numeričnega modeliranja. Cilj raziskav MR bo tudi študij teoretičnih osnov dinamike izbranih novodobnih onesnaževal v vodonosnikih (zasičena in nezasičena cona), njihove razgradnje ter identifikacija njihovega antropogenega izvora.

Posebna pozornost bo namenjena tudi proučevanju transportnih procesov novodobnih onesnaževal v vodonosniku in izpostavljenosti okolja le-tem.Koncentracije onesnaževal so močno odvisne od lokalnih redoks razmer, pogojenih z litološko sestavo vodonosnika ter tipa tal. Zato je bistveno razumeti pogoje v vodonosniku, da se razmejijo regije in deli znotraj vodonosnika, ki so bolj ali manj občutljivi za onesnaženje. Predlagani pristop bo z integracijo eksperimentalnih rezultatov in detekcijo novodobnih onesnaževal močno povečal natančnost ocene onesnaženosti podzemne vode. Z različnimi 1-D numeričnimi (Hydrus 1-D), 3-D numeričnimi simulacijami toka podzemne vode in transporta onesnaževal (MODFLOW, MODPATH in MT3D-USGS) ter statističnimi analizami bo MR ugotavljal in določil povezavo med pojavom novodobnih onesnaževal v podzemni vodi, njihovimi lastnosti, virom onesnaženja, dinamiko vode in hidrogeološkimi razmerami. Rezultati bodo osnova za izdelavo scenarijev onesnaženja v luči podnebnih sprememb, na podlagi katerih bo mogoče predvideti kako bo onesnaženje virov pitne vode v prihodnje in nenazadnje tudi kako bo to posredno vplivalo na okolje in ljudi.