VSEBINA:

Cilj razvoja projekta je okrepiti odločanje na podlagi dokazov v podporo cilju 6.5 trajnostnega razvoja „Do leta 2030 izvajati integrirano upravljanje vodnih virov na vseh ravneh, vključno s čezmejnim sodelovanjem, kot je primerno“.

Podzemna voda predstavlja 98 % nezamrznjene sladke vode na svetu. Uporaba podzemne vode se je v zadnjih desetletjih znatno povečala, danes pa se povečuje globalno tveganje za njeno prekomerno izčrpavanje, poslabšanje kakovosti in onesnaževanje, kar ogroža odpornost skupnosti, prebivalstva in ekosistemov, odvisnih od virov podzemne vode. Boljše preučevanje sistemov vodonosnikov je nepogrešljivo za učinkovito celostno upravljanje voda. Namen projekta je premostiti vrzeli s prenosom znanja in zmogljivosti iz naprednih v manj napredne države, kjer sodeluje 26 držav iz Evrope in Srednje Azije z: (1) povečanjem ozaveščenosti o obstoju izotopskih hidroloških tehnik v državah članicah, kjer je znanje zelo omejeno, (2) prenosom znanja in krepitvijo zmogljivosti za uporabo izotopskih hidroloških tehnik s tečaji usposabljanja in štipendijami, (3) odgovarjanjem na posebna regionalna ali subregionalna in čezmejna vprašanja, kot je vpliv spreminjajočega se podnebja in antropogenih dejavnosti na vire podzemne vode, in (4) krepitvijo in vzdrževanjem regionalne mreže za spremljanje in vrednotenje kakovosti in količine vodnih virov z uporabo izotopskih tehnik. Končni cilj tega projekta je izboljšati odločanje na podlagi dokazov pri integriranem upravljanju voda z izboljšano karakterizacijo in monitoringom virov podzemne vode. Zato so načrtovani trije rezultati:

• Obsežna analiza stanja hidrološke infrastrukture in uveden pristop IWAVE v izbranih državah članicah.
• Izboljšana institucionalna in tehnična zmogljivost sodelujočih ustanov za izotopsko hidrologijo.
• Vzpostavljene opazovalne mreže in nove hidrološke informacije, pridobljene z jedrskimi tehnikami in drugimi izotopskimi raziskovalnimi orodji, združene v sub-regionalna poročila.

Sedem podprojektov:

1. Vzorci izvora, starosti in napajanja podzemnih voda v JV Evropi
2. Uporaba okoljskih izotopov v čezmejnem kraškem vodonosniku "Oko" (vodooskrba mesta Trebinje)
3. Okoljska sledila za oceno onesnaženja z nitrati v sistemih povezane podzemne in površinske vode
4. Študija obalnih vodonosnikov
5. Uporaba izotopske hidrologije v čezmejnem porečju reke Sir Darja za oceno vodne bilance in nadzora kakovosti
6. Ocena ranljivosti plastovitih, pogosto čezmejnih vodonosnikov z uporabo izotopskih metod (datiranja)

Koordinator: GeoZS

Udeleženci : Armenija: IGS, Bolgarija: NIMH, Češka: HBU, CTU, Estonija: UT, EGS, EEA, TALTECH, Gruzija: IG TSU, Hrvaška: HGI-CGS, Madžarska: Atomki, Latvija: UL, LSES, Moldavija: IGS_MD, Romunija: ISER, USV UBB, Rusija: MSU, Slovenija: GeoZS, IJS, ARSO, Slovaška: SGIDS.

Cilj te študije je oceniti ranljivost plastovitih vodonosnikov na izbranih pilotnih območjih v 13 državah v Evropi in na Kavkazu. Poudarek je na raziskovanju možnosti prilagajanja podnebnim spremembam sistemov z različnimi hitrostmi in porazdelitvijo napajanja ter v ocenjevanju tveganja prevelikega črpanja. Osredotočena je na razvoj stroškovno in časovno učinkovitih strategij vzorčenja za izbiro najboljše metode datiranja za različne hidrološke sisteme. O tem bomo presojali na podlagi ugotovljene spremenljivosti izotopske sestave in določenih časov zadrževanja podzemne vode z uporabo stabilnih izotopov in različnih tehnik izotopskega datiranja. S tem pristopom bomo razlikovali med hierarhičnimi sistemi regionalnega toka podzemne vode in ocenili deleže sveže in »stare« vode.

Od začetka leta 2021 mesečno določamo fizikalno-kemijske parametre in stabilne izotope v vodah (kisik in vodik) v padavinah na Ptuju in v Murski Soboti, v reki Muri in podzemni vodi na Ptuju. Jeseni 2021 smo za ugotavljanje starosti in izvora vzorčili 13 podzemnih voda iz kvartarnih, pliocenskih in miocenskih vodonosnikov ter termalne vode v SV Sloveniji.

7. Vpliv podnebnih sprememb na vire podzemne vode in interakcijo podzemna/površinska voda v porečju reke Save

Koordinator: FMGPE

Udeleženci : Slovenija: GeoZS, IJS, ARSO; Hrvaška: FMGPE, RBI; Bosna & Hercegovina: GSFBH, GSRS; Srbija: FSDP, GSS

Reka Sava je glavni vir napajanja aluvialnih vodonosnikov v njenem porečju, zlasti v zgornjem delu toka, v Sloveniji in na Hrvaškem. Cilj teh raziskav je ustanoviti mednarodno delovno skupino za vzpostavitev novih točk GNIP in GNIR v Savskem bazenu ter opredeliti odnos podzemne in površinske vode v različnih delih Savskega porečja. Vrednotenje izotopskih rezultatov skupaj z zgodovinskimi hidrološkimi in meteorološkimi podatki bo ocenilo intenziteto vpliva podnebnih sprememb na vire podzemne vode, kar bo pomagalo identificirati in izvajati ukrepe za njihovo trajnostno upravljanje.

Od sredine leta 2020 mesečno merimo fizikalno-kemijske parametre in stabilne izotope v vodi (kisik in vodik) v padavinah, reki Savi in podzemni vodi v Lescah-Radovljica, Ljubljani-Krki in Krškem ter aktivnosti tritija v Ljubljani.

Udeležba na usposabljanjih: TN-RER7013-2004399 Virtual Regional Training Course on Isotope Hydrology (2020/2021 and 2021/2022), EVT2105062: Virtual Regional Training Course on Nitrate Isotope (2021), EVT1904188 Designation - Virtual Training Course on the Use of the Noble Gases in Hydrological Studies (2021).

Financiranje: TC: 866.580 €, Lastna sredstva: 793.500 €, Skupaj: 1.660.080 €

REZULTATI:

RER7013: Evaluating Groundwater Resources and Groundwater – Surface Water Interactions in the Context of Adapting to Climate Change

Environmental Tracers for the Assessment of Nitrate Contamination of Coupled Groundwater – Surface Water System

Application of Isotope Hydrology Techniques in the Oko Transboundary Karst Aquifer

Source, Age and Recharge Patterns of Groundwaters in South East Europe (SARGE)

Groundwater – Surface Water Interactions and Influence of Climate Change on Water Resources in the Sava River Basin

Vulnerability Assessment of Deep Stratified Aquifers in the Context of Adapting to Climate Change