Temeljne geološke raziskave so osnova za razumevanje naravnih procesov in pojavov ter dajejo ustrezno znanstveno razlago in podporo prenosu v uporabno znanje in aplikativne projekte.
Zato si na GeoZS prizadevamo
za okrepitev položaja in pomena temeljnih znanj, sledimo načelom odprte znanosti in trajno povečujemo kakovost in odmevnost znanstvenih del.
Raziskovalni programi
Osnovni okvir za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela so štirje raziskovalni programi:
Raziskovalno opremo in informacijski sistem za izvajanje raziskovalnih programov zagotavlja infrastrukturni program.
Regionalna geologija
Temeljni namen programa je nadaljevanje temeljnih geoloških raziskav na območju Slovenije in njihovo vpetje v širši evropski prostor. Osnovni cilj temeljnih geoloških raziskav, predstavljenih v obliki sodobnih, z GIS tehnologijo podprtih geoloških kart, profilov, 3D modelov in detajlnih specialističnih študij, je razumevanje lastnosti sestave slovenskega ozemlja. Iz detajlnega poznavanja teh lastnosti je moč izvesti rekonstrukcije nastanka ozemlja, še pomembnejša pa je široka uporabnost rezultatov v gospodarstvu, ter pri prostorskem planiranju. Znotraj programa poteka več med seboj povezanih nalog, katerih skupni imenovalec je regionalni pristop k reševanju geoloških izzivov.
Težišč raziskav:
- reševanje geološke problematike izbranih regij v Sloveniji,
- regionalne raziskave na področju celotne Slovenije,
- globalne raziskave – vpetost slovenskega prostora v širši geološki prostor.
Vodja programske skupine: dr. Matevž Novak
Več o programu v bazi SICRIS.
Mineralne surovine
Znanstvenoraziskovalno področje programske skupine zajema raziskovanje mineralnih surovin v njihovem celotnem življenjskem ciklu, od raziskovanja nosilcev surovin, kot so kamnine in geološke formacije do raziskav posameznih nahajališč, raziskav v zvezi s pridobivanjem surovin, raziskav, vezanih na načrtovanje trajnostne oskrbe in ravnanja s surovinami na lokalni in državni ravni, raziskav vplivov sedanjega in preteklega pridobivanja in predelave surovin na okolje, reciklaže rudarskih odpadkov in druge teme, povezane z mineralnimi in energetskimi surovinami. Gre za široko paleto raziskav, pomembnih tudi za delovanje države, saj je dobro poznavanje surovinske baze in možnosti njihovega izkoriščanja osnova za skoraj vsako trajnostno in okolju prijazno načrtovanje rabe surovin.
Težišče raziskav:
- litološka sestava vseh vrst kamnin slovenskega ozemlja, njihova petrologija, mineralogija in starost,
- ugotavljanje geneze sedimentnih kamnin ter diagenetski procesov v njih (sedimentacijska okolja in njihova dinamika),
- kamnine in nevezani sedimenti kot viri mineralnih surovin (naravni in tehnični kamen – npr. apnenci krasa, flišni peščenjaki, skrilavci, gnajsi in globočnine Pohorja, dolomiti ter surovine za predelovalno industrijo – roženci, apno, cement, …),
- organogeni sedimenti kot energetski vir (premog – Velenjski bazen, Posavske gube),
- gline, filosilikati in tufi,
- mezozojski apnenci in dolomiti (predvsem Karavanke in zahodna Slovenija),
- klastične sedimentne kamnine, predvsem terciar severovzhodne Slovenije,
- metamorfne kamnine ob Periadriatskem šivu,
- recentni morski, jezerski in rečni sedimenti kot objekti antropogene polucije.
Vodja programske skupine: doc. dr. Gorazd Žibret
Več o programu v bazi SICRIS.
Podzemne vode in geokemija
Osnovni cilj programa je analizirati in spoznavati vplive antropogenih dejavnosti na okolje v odvisnosti od geoloških naravnih danosti. Pri tem se osredotočamo na vse faze, ki nastopajo v tem okolju, predvsem pa na trdno in tekočo fazo. Kemična in mineralna sestava, fizikalne lastnosti in zgradba tal, kamnin in sedimentov, ter njihovih produktov preperevanja so dejavniki, ki določajo in kontrolirajo različne komponente okolja: njegovo odzivnost na naravne ujme, oskrbo z vodo, rodovitnost, ranljivost, potresno ogroženost, topografsko oblikovanost, stabilnost pobočij in dovzetnost za odnašanje, pa tudi toksičnost ali nevtralizacijske sposobnosti.
Težišče raziskav:
- ugotavljanje sedanjega stanja kemijskih in fizikalnih, lastnosti geološkega okolja,
- ugotavljanje porazdelitve in način nastopanja podzemnih voda v prostoru,
- ugotavljanje ranljivosti in ogroženosti okolja zaradi vplivov naravnega izvora, sedanjih in zgodovinskih antropogenih dejavnosti (npr. odlagališča komunalnih, posebnih in radioaktivnih odpadkov, rudnikov, poselitve),
- določanje strokovnih izhodišč rabe podzemnih vod in hidrogeoloških osnov za zaščito podzemnih vod in njihove rabe,
- prenos obstoječih raziskovalnih metodologij in njihov nadaljnji razvoj v slovenski prostor ob upoštevanju njegove posebnosti in geološke raznovrstnosti.
Vodja programske skupine: doc. dr. Nina Rman
Več o programu v bazi SICRIS.
Dinamična Zemlja
Program Dinamična Zemlja se osredotoča na Zemljine dinamične procese in dinamične interakcije med površinskimi procesi na Zemlji in tektoniko. Multidisciplinarna skupina raziskovalcev se osredotoča na raziskave aktivne tektonike in potresne geologije, pobočne masne premike in ostale površinske procese vezane na podnebne spremembe. Z izvajanjem raziskovalnega programa poglabljamo in razširjamo znanja, ki so še posebej zasnovana za reševanje izzivov na področju okoljskih študij in geološko pogojenih nevarnosti. Nova pridobljena znanja pripomorejo k podpori in delovanju služb civilne zaščite za izboljšavo potresne varnosti in varnosti pred plazovi.
Težišče raziskav:
- raziskave identifikacije in karakterizacije aktivnih geoloških struktur,
- raziskave kvantifikacije aktivnosti geoloških struktur,
- raziskave potresne zgodovine in seizmogenih virov za določanje potresne nevarnosti,
- raziskave Zemljinih površinskih procesov pod vplivom podnebnih sprememb,
- raziskave procesov pobočnega masnega premikanja in njihove dinamike,
- raziskave sprožilnih dejavnikov za nastanek pobočnih masnih premikov.
Vodja programske skupine: doc. dr. Mateja Jemec Auflič
Več o programu v bazi SICRIS.
Projekti
Preberite zadnje novice
Capitan MAURICE: preizkušene rešitve za bolj odporno Srednjo Evropo, 29.-30. september 2026
Konec septembra je v Katovicah na Poljskem potekal uvodni sestanek projekta Capitan MAURICE, ki ga...
Suša po suši
Z dr. Lukom Serianzem, raziskovalcem na Oddelku podzemne vode – hidrogeologija, smo spregovorili o letošnjem...
Razstava na prostem Pod površjem – geoznanosti za mesta prihodnosti, avgust‒september 2026
GeoZS je ob svoji 80-letnici na Gallusovem nabrežju v Ljubljani postavil razstavo na prostem Pod...
Geotermalna energija na kongresu o Panonskem bazenu v Moravskih Toplicah, 10. september 2026
Mag. Andrej Lapanje je na kongresu predstavil trenutni razvoj globokih geotermalnih projektov v Sloveniji in...
Predstavljamo projekte – Capitan Maurice
Capitan Maurice – Uveljavljanje rešitev za upravljanje z urbanimi vodnimi viri v Srednji Evropi GeoZS...
Geološke delavnice za osnovnošolce, 2. in 10. september 2026
Za učence 5. razredov podružnične šole Višnja Gora in osnovne šole Stična smo septembra v...
Predstavljamo projekte – RISE DHC
RISE DHC ‒ Odporni investicijski načrti za podporo učinkovitim novim sistemom daljinskega ogrevanja in hlajenja...
Suša po suši, Gostujoče pero, Delo, 8. september 2026
Vabljeni k branju prispevka dr. Luke Serianza v rubriki Gostujoče pero v Delu, 8. september...
Novi doktorji znanosti – dr. Barbara Čeplak
Dr. Barbara Čeplak je 2. septembra 2026 uspešno zagovarjala doktorsko nalogo z naslovom Porazdelitev glavnih...
Obisk predstavnikov GeoZS na Ministrstvu RS za okolje in prostor, 28. avgust 2026
Državni sekretar na Ministrstvu RS za okolje in prostor Peter Lovšin se je srečal s...
Dogodki
Mednarodni dan geopestrosti, 6. oktober 2026
Oktobra bomo obeležili Mednarodni dan geopestrosti, ki je namenjen ozaveščanju o geološki, geomorfološki in hidrološki raznolikosti ter o njenem pomenu za družbo in trajnostni razvoj. Letošnja tema Geopestrost pred domačim pragom (Geodiversity On Our Doorstep) je bila izbrana na podlagi slovenskega predloga, ki poudarja, da...
Razstava na prostem, Gallusovo nabrežje, 28. avgust–27. september 2026
GeoZS je ob svoji 80-letnici na Gallusovem nabrežju v Ljubljani postavil razstavo na prostem Pod površjem – geoznanosti za mesta prihodnosti. Razstava je bila na ogled na Gallusovem nabrežju od 28. avgusta do 27. septembra 2026, zdaj pa ostaja na ogled v virtualni obliki tukaj.Razstava...
8. regionalno znanstveno srečanje za kvartarno geologijo, Čatež ob Savi, 4.-6. november 2026
Med 4. in 6. novembrom 2026 bo v Čatežu ob Savi potekalo 8. regionalno znanstveno srečanje za kvartarno geologijo – 8. RMQG. Tema srečanja, »Zgodnjekvartarni zapisi«, bo v ospredju vabljenih predavanj in ekskurzije.Dogodek predstavlja odlično priložnost za izmenjavo znanja, idej in za krepitev sodelovanja med raziskovalci...









