Temeljne geološke raziskave so osnova za razumevanje naravnih procesov in pojavov ter dajejo ustrezno znanstveno razlago in podporo prenosu v uporabno znanje in aplikativne projekte.
Zato si na GeoZS prizadevamo
za okrepitev položaja in pomena temeljnih znanj, sledimo načelom odprte znanosti in trajno povečujemo kakovost in odmevnost znanstvenih del.
Raziskovalni programi
Osnovni okvir za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela so štirje raziskovalni programi:
Raziskovalno opremo in informacijski sistem za izvajanje raziskovalnih programov zagotavlja infrastrukturni program.
Regionalna geologija
Temeljni namen programa je nadaljevanje temeljnih geoloških raziskav na območju Slovenije in njihovo vpetje v širši evropski prostor. Osnovni cilj temeljnih geoloških raziskav, predstavljenih v obliki sodobnih, z GIS tehnologijo podprtih geoloških kart, profilov, 3D modelov in detajlnih specialističnih študij, je razumevanje lastnosti sestave slovenskega ozemlja. Iz detajlnega poznavanja teh lastnosti je moč izvesti rekonstrukcije nastanka ozemlja, še pomembnejša pa je široka uporabnost rezultatov v gospodarstvu, ter pri prostorskem planiranju. Znotraj programa poteka več med seboj povezanih nalog, katerih skupni imenovalec je regionalni pristop k reševanju geoloških izzivov.
Težišč raziskav:
- reševanje geološke problematike izbranih regij v Sloveniji,
- regionalne raziskave na področju celotne Slovenije,
- globalne raziskave – vpetost slovenskega prostora v širši geološki prostor.
Vodja programske skupine: dr. Matevž Novak
Več o programu v bazi SICRIS.
Mineralne surovine
Znanstvenoraziskovalno področje programske skupine zajema raziskovanje mineralnih surovin v njihovem celotnem življenjskem ciklu, od raziskovanja nosilcev surovin, kot so kamnine in geološke formacije do raziskav posameznih nahajališč, raziskav v zvezi s pridobivanjem surovin, raziskav, vezanih na načrtovanje trajnostne oskrbe in ravnanja s surovinami na lokalni in državni ravni, raziskav vplivov sedanjega in preteklega pridobivanja in predelave surovin na okolje, reciklaže rudarskih odpadkov in druge teme, povezane z mineralnimi in energetskimi surovinami. Gre za široko paleto raziskav, pomembnih tudi za delovanje države, saj je dobro poznavanje surovinske baze in možnosti njihovega izkoriščanja osnova za skoraj vsako trajnostno in okolju prijazno načrtovanje rabe surovin.
Težišče raziskav:
- litološka sestava vseh vrst kamnin slovenskega ozemlja, njihova petrologija, mineralogija in starost,
- ugotavljanje geneze sedimentnih kamnin ter diagenetski procesov v njih (sedimentacijska okolja in njihova dinamika),
- kamnine in nevezani sedimenti kot viri mineralnih surovin (naravni in tehnični kamen – npr. apnenci krasa, flišni peščenjaki, skrilavci, gnajsi in globočnine Pohorja, dolomiti ter surovine za predelovalno industrijo – roženci, apno, cement, …),
- organogeni sedimenti kot energetski vir (premog – Velenjski bazen, Posavske gube),
- gline, filosilikati in tufi,
- mezozojski apnenci in dolomiti (predvsem Karavanke in zahodna Slovenija),
- klastične sedimentne kamnine, predvsem terciar severovzhodne Slovenije,
- metamorfne kamnine ob Periadriatskem šivu,
- recentni morski, jezerski in rečni sedimenti kot objekti antropogene polucije.
Vodja programske skupine: doc. dr. Gorazd Žibret
Več o programu v bazi SICRIS.
Podzemne vode in geokemija
Osnovni cilj programa je analizirati in spoznavati vplive antropogenih dejavnosti na okolje v odvisnosti od geoloških naravnih danosti. Pri tem se osredotočamo na vse faze, ki nastopajo v tem okolju, predvsem pa na trdno in tekočo fazo. Kemična in mineralna sestava, fizikalne lastnosti in zgradba tal, kamnin in sedimentov, ter njihovih produktov preperevanja so dejavniki, ki določajo in kontrolirajo različne komponente okolja: njegovo odzivnost na naravne ujme, oskrbo z vodo, rodovitnost, ranljivost, potresno ogroženost, topografsko oblikovanost, stabilnost pobočij in dovzetnost za odnašanje, pa tudi toksičnost ali nevtralizacijske sposobnosti.
Težišče raziskav:
- ugotavljanje sedanjega stanja kemijskih in fizikalnih, lastnosti geološkega okolja,
- ugotavljanje porazdelitve in način nastopanja podzemnih voda v prostoru,
- ugotavljanje ranljivosti in ogroženosti okolja zaradi vplivov naravnega izvora, sedanjih in zgodovinskih antropogenih dejavnosti (npr. odlagališča komunalnih, posebnih in radioaktivnih odpadkov, rudnikov, poselitve),
- določanje strokovnih izhodišč rabe podzemnih vod in hidrogeoloških osnov za zaščito podzemnih vod in njihove rabe,
- prenos obstoječih raziskovalnih metodologij in njihov nadaljnji razvoj v slovenski prostor ob upoštevanju njegove posebnosti in geološke raznovrstnosti.
Vodja programske skupine: doc. dr. Nina Rman
Več o programu v bazi SICRIS.
Dinamična Zemlja
Program Dinamična Zemlja se osredotoča na Zemljine dinamične procese in dinamične interakcije med površinskimi procesi na Zemlji in tektoniko. Multidisciplinarna skupina raziskovalcev se osredotoča na raziskave aktivne tektonike in potresne geologije, pobočne masne premike in ostale površinske procese vezane na podnebne spremembe. Z izvajanjem raziskovalnega programa poglabljamo in razširjamo znanja, ki so še posebej zasnovana za reševanje izzivov na področju okoljskih študij in geološko pogojenih nevarnosti. Nova pridobljena znanja pripomorejo k podpori in delovanju služb civilne zaščite za izboljšavo potresne varnosti in varnosti pred plazovi.
Težišče raziskav:
- raziskave identifikacije in karakterizacije aktivnih geoloških struktur,
- raziskave kvantifikacije aktivnosti geoloških struktur,
- raziskave potresne zgodovine in seizmogenih virov za določanje potresne nevarnosti,
- raziskave Zemljinih površinskih procesov pod vplivom podnebnih sprememb,
- raziskave procesov pobočnega masnega premikanja in njihove dinamike,
- raziskave sprožilnih dejavnikov za nastanek pobočnih masnih premikov.
Vodja programske skupine: doc. dr. Mateja Jemec Auflič
Več o programu v bazi SICRIS.
Projekti
Preberite zadnje novice
Mikroplastika v podzemnih vodah: izzivi, inovacije in pomen za prihodnost
Pogovor z eno do prejemnic plakete Marka Vincenca Lipolda za znanstvenoraziskovalne, razvojne in strokovne dosežke...
Geokemična ocena vzorca tekočega ogljikovodika iz vrtine Ormož-1g (SV Slovenija)
V članku je predstavljena študija, ki proučuje organske geokemične značilnosti tekočega ogljikovodikovega vzorca iz vrtine...
Predstavniki GeoZS na Svetovnem geotermalnem kongresu 2026, Calgary, Kanada, 8.–11. junij 2026
Med 8. in 11. junijem 2026 je v konferenčnem centru Telus v Calgaryju potekal Svetovni...
Zaključna konferenca projekta MAURICE, 10. junij 2026
Na zaključni konferenci v mestu Jaworzno na Poljskem so raziskovalci predstavili rešitve za krepitev odpornosti...
Geološko kartiranje v Ugandi, maj 2026
V vzhodni Ugandi, na območju karbonatitnega kompleksa Bukusu–Bududa, so raziskovalci v okviru mednarodnega programa PanAfGeo+...
Raziskovalni obisk dr. Janje Svetina na Politehnični univerzi v Torinu, maj–junij 2026
Dr. Janja Svetina je opravila enomesečni raziskovalni obisk na ugledni italijanski Politehnični univerzi v Torinu,...
Skrivnostni svet kamnin na Znanstivalu, 29.–31. maj 2026
Raziskovalci in raziskovalke GeoZS so ponovno sodelovali na Znanstivalu. Dogodek je namenjen spodbujanju radovednosti in...
Odkrili smo sledi zgodovinskega potresa na Raškem prelomu, maj 2026
Naša ekipa je maja v paleoseizmološkem jarku raziskovala, kako so se na območju današnjega Virbašnjega...
Vseslovenska energetska konferenca, 26.–27. maj 2026
Maja je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala Vseslovenska energetska konferenca (VEK26). Dogodek je bil...
Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja, 21.–23. maj 2026
V okviru Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja, ki so med 21. in 23. majem 2026...
Dogodki
Razstava na prostem, Gallusovo nabrežje, 27. avgust–28. september 2026
GeoZS ob svoji 80-letnici vabi na ogled razstave na prostem, ki bo od 27. avgusta do 28. septembra postavljena na Gallusovem nabrežju v Ljubljani.Razstava bo obiskovalcem predstavila sodobne metode in naprave za raziskovanje zemeljskega površja in podpovršja – od naprednih geofizikalnih meritev in daljinskega zaznavanja...
Mednarodna znanstvena konferenca SEGH 2026 v Ljubljani, 13.-17. julij 2026
Med 13. in 17. julijem 2026 bo v Ljubljani potekala 41. mednarodna znanstvena konferenca o geokemiji okolja in zdravju – SEGH2026. Konferenca bo naslovila raznolike aktualne globalne izzive s področja geokemije okolja in zdravja. Glavne konferenčne teme so: anorganska in organska onesnaževala v geosferi, geokemija...
8. regionalno znanstveno srečanje za kvartarno geologijo, Čatež ob Savi, 4.-6. november 2026
Med 4. in 6. novembrom 2026 bo v Čatežu ob Savi potekalo 8. regionalno znanstveno srečanje za kvartarno geologijo – 8. RMQG. Tema srečanja, »Zgodnjekvartarni zapisi«, bo v ospredju vabljenih predavanj in ekskurzije.Dogodek predstavlja odlično priložnost za izmenjavo znanja, idej in za krepitev sodelovanja med raziskovalci...





