Vsebina

Podzemna voda je ključni vodni vir za pitno vodo, kmetijstvo in industrijo, a plitvi vodonosniki so vse bolj onesnaženi zaradi človekovih dejavnosti, zlasti v kmetijstvu. Hranila, pesticidi in novi organski onesnaževalci (EOC)—še neregulirani, a potencialno nevarni—predstavljajo resno grožnjo ekosistemom in zdravju. Onesnaženje z nitrati ostaja pereč problem in pogosto presega varne meje. Starost podzemne vode, določena z datacijskimi metodami, pomaga oceniti ranljivost vodonosnikov in trende onesnaženja. Integrirani modeli, kot sta SWAT in Modflow, podpirajo razumevanje pretoka in prenosa onesnaževal. Direktivi EU za vodo in podzemno vodo stremita k varovanju virov, čeprav izvajanje še ni popolno. Podnebne spremembe ustvarjajo dodatno negotovost, zato je nujen celovit pristop s spremljanjem, modeliranjem in prilagodljivim upravljanjem. Sodelovalne raziskave o onesnaževalcih, rabi zemljišč in hidrogeologiji so bistvene za učinkovito zaščito podzemne vode zdaj in v prihodnje.

 

Onesnaženje podzemne vode postaja vse večji okoljski problem v Evropi, zlasti zaradi kmetijskih dejavnosti in neurejenega odvajanja odpadne vode. Povišane koncentracije nitratov – pogosto nad mejo 50 mg/l – ogrožajo ekosisteme in zdravje ljudi. Novi organski onesnaževalci (EOC), ki večinoma niso regulirani, dodatno zapletajo situacijo. Njihova mobilnost in neznani dolgoročni učinki otežujejo spremljanje in nadzor. Obstoječe metode vzorčenja pogosto ne zajamejo dejanskih okoljskih razmer. Pasivne metode vzorčenja omogočajo celovitejše in stroškovno učinkovitejše sledenje onesnaževalcem. Starost podzemne vode, izotopski kazalniki ter podatki o napajanju razkrivajo vire onesnaženja in pomagajo oceniti ranljivost vodonosnikov. Podnebne spremembe z ekstremnimi vremenskimi pojavi še dodatno vplivajo na pretok in razširjanje onesnaževal. Holističen in čezmejni pristop, ki povezuje podnebje, kmetijske prakse in hidrogeologijo, je ključen za trajnostno upravljanje podzemne vode ter zmanjšanje okoljskih pritiskov na vodne vire.

Glavni namen projekta je izboljšanje razumevanja prenosa onesnaženja iz kmetijskih površin v podzemno vodo. V ta namen bodo uporabljeni podatki o prisotnosti nitratov in novih organskih onesnaževalcev (EOC), meritve prepustnosti tal in porazdelitve starosti podzemne vode. Vpliv različnih podnebnih scenarijev bo ocenjen z modeli toka podzemne vode in prenosa snovi.

Specifični cilji so:

• Čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško, z vzpostavitvijo skupne monitoring mreže in podatkovne baze.

• Ocena onesnaženosti čezmejnega vodonosnika (Krško polje v Sloveniji in Zagrebško polje na Hrvaškem), z uporabo kemijskih, izotopskih in kvantitativnih analiz ter analizo kmetijskih praks.

• Razvoj metod za oceno antropogenih vplivov, kot so pasivne opazovalne postaje, mini lizimetri, konceptualni model vodonosnika in podnebnih sprememb.

• Identifikacija ukrepov za izboljšanje kakovosti vode, v kmetijstvu, industriji ter v urbanem načrtovanju prostora.

• Znanstvena podlaga za usklajeno čezmejno upravljanje vodonosnikov.

Projektni partnerji:

• Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani (SLO)

• Hrvatski geološki institut (HGI – CGS) (HR)

• Institut Ruđer Bošković (HR)

 

Izbrana bibliografija: /