Ključne besede: zemeljski plazovi, geološka zgradba, geomorfologija, modeliranje plazov, območja odlaganja in premeščanja, ekstremne padavine.
Izobrazba mlade raziskovalke/mladega raziskovalca:
2020: 1. Stopnja, Regionalni razvoj občine Podvelka
2023: 2. Stopnja, Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola
Vsebina doktorske disertacije:
Zemeljski plazovi so med najpogostejšimi naravnimi nevarnostmi v Sloveniji. Njihova pogostost in intenzivnost sta odvisni od številnih dejavnikov, vključno z geološkimi, morfološkimi, podnebnimi in človeškimi vplivi ter rabo tal. Izraz „zemeljski plazovi“ vključuje pobočne masne premike z različnimi procesi, dinamiko, sprožilnimi dejavniki, vrstami gibanja in potencialom nevarnosti.
Izvorna območja zemeljskih plazov so tista, kjer se zemeljski plazovi sprožajo, medtem ko območja odlaganja predstavljajo območja, kamor se plazeča masa preko območja premeščanja premakne in odloži. Razumevanje teh območij je ključno za oceno tveganja in razvoj strategij za zmanjšanje posledic škodljivega delovanja zemeljskih plazov. Medtem ko se metodologija za določanje izvornih območij pojavljanja zemeljskih plazov dopolnjuje, je področje premeščanja in odlaganja zemeljskih plazov še neraziskano kljub določilom Zakona o vodah iz leta 2002, ki ta območja uvršča med ogrožena območja zaradi zemeljskih ali hribinskih plazov (plazljiva območja).
Tematika raziskovalnega dela je usmerjena v razumevanje procesov, ki se odvijajo po sprožitvi zemeljskih plazov in zajemajo premeščanje ter odlaganje plazeče mase. Cilj je preučiti vpliv tipologije zemeljskih plazov, litološko sestavo, inženirskogeološke karakteristike, geometrijo in geomorfologijo območij ter padavinske vzorce. Na podlagi raziskav bo mogoče določiti območja premeščanja in odlaganja za različne tipe zemeljskih plazov in opredeliti njihove specifične razlike, kar bo omogočalo natančnejšo opredelitev njihovega pojavljanja v prostoru in času.
Rezultati bodo prispevali k izboljšanju ocen tveganj in škodljivega vpliva zemeljskih plazov in načrtovanju omilitvenih ukrepov zlasti v primerih, ki vključujejo izjemno hitro napredujoče zemeljske plazove.
Izbrana bibliografija:
JEMEC AUFLIČ, Mateja, OŠTIR, Krištof, GRABRIJAN, Tanja, IVAČIČ, Matjaž, PETERNEL, Tina, ŠEGINA, Ela. Towards the development of a landslide activity map in Slovenia. Frontiers in earth science. 2024, vol. 12, 15 str. ISSN 2296-6463. DOI: 10.3389/feart.2024.1368405.
JEMEC AUFLIČ, Mateja, HERRERA, Gerardo, MATEOS, Rosa María, POYIADJI, Eleftheria, QUENTAL, Lídia, SEVERINE, Bernardie, PETERNEL, Tina, PODOLSZKI, Laszlo, CALCATERRA, Stefano, KOCIU, Arben, WARMUZ, Bartłomiej, JELÉNEK, Jan, HADJICHARALAMBOUS, Kleopas, PETERSON BECHER, Gustaf, DASHWOOD, Claire, ONDRUS, Peter, MINKEVIČIUS, Vytautas, TODOROVIĆ, Saša, MØLLER, Jens Jørgen, MARTURIA, Jordi. Landslide monitoring techniques in the Geological Surveys of Europe. Landslides: Journal of the international consortium on landslides. [Print ed.]. 2023, 15 str. ISSN 1612-510X. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=16154&lang=slv, DOI: 10.1007/s10346-022-02007-1.
Jemec Auflič, M., Bezak, N., Šegina, E., Frantar, P., Gariano, S. L., Medved, A., Peternel, T., 2023. Climate change increases the number of landslides at the juncture of the Alpine, Pannonian and Mediterranean regions. Scientific reports, vol. 13, 14 str.
Peternel, T., Janža, M., Šegina, E., Bezak, N., Maček, M., 2022. Recognition of Landslide Triggering Mechanisms and Dynamics Using GNSS, UAV Photogrammetry and In Situ Monitoring Data. Remote sensing, 14, 19 str. DOI: 10.3390/rs14143277.