
Temeljne geološke raziskave so osnova za razumevanje naravnih procesov in pojavov ter dajejo ustrezno znanstveno razlago in podporo prenosu v uporabno znanje in aplikativne projekte.
Zato si na GeoZS prizadevamo
za okrepitev položaja in pomena temeljnih znanj, sledimo načelom odprte znanosti in trajno povečujemo kakovost in odmevnost znanstvenih del.
Raziskovalni programi
Osnovni okvir za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela so štirje raziskovalni programi:
1. Regionalna geologija
2. Mineralne
3. Podzemne vode in geokemija
4. Dinamična Zemlja
Raziskovalno opremo in informacijski sistem za izvajanje raziskovalnih programov zagotavlja infrastrukturni program.


Regionalna geologija
Temeljni namen programa je nadaljevanje temeljnih geoloških raziskav na območju Slovenije in njihovo vpetje v širši evropski prostor. Osnovni cilj temeljnih geoloških raziskav, predstavljenih v obliki sodobnih, z GIS tehnologijo podprtih geoloških kart, profilov, 3D modelov in detajlnih specialističnih študij, je razumevanje lastnosti sestave slovenskega ozemlja. Iz detajlnega poznavanja teh lastnosti je moč izvesti rekonstrukcije nastanka ozemlja, še pomembnejša pa je široka uporabnost rezultatov v gospodarstvu, ter pri prostorskem planiranju. Znotraj programa poteka več med seboj povezanih nalog, katerih skupni imenovalec je regionalni pristop k reševanju geoloških izzivov.
Težišč raziskav:
- reševanje geološke problematike izbranih regij v Sloveniji,
- regionalne raziskave na področju celotne Slovenije,
- globalne raziskave – vpetost slovenskega prostora v širši geološki prostor.
Vodja programske skupine: dr. Matevž Novak
Mineralne surovine
Znanstvenoraziskovalno področje programske skupine zajema raziskovanje mineralnih surovin v njihovem celotnem življenjskem ciklu, od raziskovanja nosilcev surovin, kot so kamnine in geološke formacije do raziskav posameznih nahajališč, raziskav v zvezi s pridobivanjem surovin, raziskav, vezanih na načrtovanje trajnostne oskrbe in ravnanja s surovinami na lokalni in državni ravni, raziskav vplivov sedanjega in preteklega pridobivanja in predelave surovin na okolje, reciklaže rudarskih odpadkov in druge teme, povezane z mineralnimi in energetskimi surovinami. Gre za široko paleto raziskav, pomembnih tudi za delovanje države, saj je dobro poznavanje surovinske baze in možnosti njihovega izkoriščanja osnova za skoraj vsako trajnostno in okolju prijazno načrtovanje rabe surovin.
Težišče raziskav:
- litološka sestava vseh vrst kamnin slovenskega ozemlja, njihova petrologija, mineralogija in starost,
- ugotavljanje geneze sedimentnih kamnin ter diagenetski procesov v njih (sedimentacijska okolja in njihova dinamika),
- kamnine in nevezani sedimenti kot viri mineralnih surovin (naravni in tehnični kamen – npr. apnenci krasa, flišni peščenjaki, skrilavci, gnajsi in globočnine Pohorja, dolomiti ter surovine za predelovalno industrijo – roženci, apno, cement, …),
- organogeni sedimenti kot energetski vir (premog – Velenjski bazen, Posavske gube),
- gline, filosilikati in tufi,
- mezozojski apnenci in dolomiti (predvsem Karavanke in zahodna Slovenija),
- klastične sedimentne kamnine, predvsem terciar severovzhodne Slovenije,
- metamorfne kamnine ob Periadriatskem šivu,
- recentni morski, jezerski in rečni sedimenti kot objekti antropogene polucije.
Vodja programske skupine: dr. Gorazd Žibret


Podzemne vode in geokemija
Osnovni cilj programa je analizirati in spoznavati vplive antropogenih dejavnosti na okolje v odvisnosti od geoloških naravnih danosti. Pri tem se osredotočamo na vse faze, ki nastopajo v tem okolju, predvsem pa na trdno in tekočo fazo. Kemična in mineralna sestava, fizikalne lastnosti in zgradba tal, kamnin in sedimentov, ter njihovih produktov preperevanja so dejavniki, ki določajo in kontrolirajo različne komponente okolja: njegovo odzivnost na naravne ujme, oskrbo z vodo, rodovitnost, ranljivost, potresno ogroženost, topografsko oblikovanost, stabilnost pobočij in dovzetnost za odnašanje, pa tudi toksičnost ali nevtralizacijske sposobnosti.
Težišče raziskav:
- ugotavljanje sedanjega stanja kemijskih in fizikalnih, lastnosti geološkega okolja,
- ugotavljanje porazdelitve in način nastopanja podzemnih voda v prostoru,
- ugotavljanje ranljivosti in ogroženosti okolja zaradi vplivov naravnega izvora, sedanjih in zgodovinskih antropogenih dejavnosti (npr. odlagališča komunalnih, posebnih in radioaktivnih odpadkov, rudnikov, poselitve),
- določanje strokovnih izhodišč rabe podzemnih vod in hidrogeoloških osnov za zaščito podzemnih vod in njihove rabe,
- prenos obstoječih raziskovalnih metodologij in njihov nadaljnji razvoj v slovenski prostor ob upoštevanju njegove posebnosti in geološke raznovrstnosti.
Vodja programske skupine: doc. dr. Mateja Gosar
Dinamična Zemlja
Program Dinamična Zemlja se osredotoča na Zemljine dinamične procese in dinamične interakcije med površinskimi procesi na Zemlji in tektoniko. Multidisciplinarna skupina raziskovalcev se osredotoča na raziskave aktivne tektonike in potresne geologije, pobočne masne premike in ostale površinske procese vezane na podnebne spremembe. Z izvajanjem raziskovalnega programa poglabljamo in razširjamo znanja, ki so še posebej zasnovana za reševanje izzivov na področju okoljskih študij in geološko pogojenih nevarnosti. Nova pridobljena znanja pripomorejo k podpori in delovanju služb civilne zaščite za izboljšavo potresne varnosti in varnosti pred plazovi.
Težišče raziskav:
- raziskave identifikacije in karakterizacije aktivnih geoloških struktur,
- raziskave kvantifikacije aktivnosti geoloških struktur,
- raziskave potresne zgodovine in seizmogenih virov za določanje potresne nevarnosti,
- raziskave Zemljinih površinskih procesov pod vplivom podnebnih sprememb,
- raziskave procesov pobočnega masnega premikanja in njihove dinamike,
- raziskave sprožilnih dejavnikov za nastanek pobočnih masnih premikov.
Vodja programske skupine: dr. Mateja Jemec Auflič

Projekti
Preberite zadnje novice

Paleorekonstrukcije preteklih obalnih linij – kakšno vlogo ima topografija?
Paleorekonstrukcije so uporaben prikaz za boljše razumevanje preteklih, sedanjih in prihodnjih odzivov na spremembe okolja...

Začetek pliocensko – zgodnje pleistocenske sedimentacije v jugovzhodnem alpskem predgorju (Velenjski bazen, Slovenija) ter vpliv na paleookolje
V tej študiji so se avtorji osredotočili na pliocenske – zgodnje pleistocenske rečne terase v...

Opredelitev dinamike mineralne snovi znotraj barja, kot se odraža v sestavi vode
Hidrologija barij ima pomembno vlogo pri ohranjanju ali spreminjanju zapisa preteklega atmosferskega odlaganja na barjih....

Mikroplastika v podzemni vodi: poti, pojav in izzivi spremljanja stanja
Mikroplastika so majhni delci plastike, manjši od 5 mm, in velja za novodobno onesnaževalo. Njena...

Evropski teden surovin v Bruslju
Ob evropskem tednu surovin v Bruslju so izpostavili pomen skupne geološke službe za Evropo, ki...

Zaključek projekta PanAfGeo-2
S sestankom v Livingstonu v Zambiji se je uradno zaključil projekt PanAfGeo-2, katerega namen je...

Predstavitev rezultatov projekta MURmap, dr. Gorazd Žibret in Barbara Čeplak, 4. decembra 2024 v prispevku na Televizija AS, Murska Sobota
Več na povezavi: http://www.televizijaas.si/oddaje/video/4950-predstavitev_rezultatov_projekta_murmap_4_12_2024.

Novosti v Javnem pregledovalniku vrtin Republike Slovenije
Rudarska javna služba pri GeoZSje v sodelovanju s Sektorjem za rudarstvo na Ministrstvu za naravne...

Terenske raziskave v Nepalu
Sodelavka GoeZS dr. Tea Kolar Jurkovšek je novembra sodelovala na terenskih raziskavah v Nepalu, v...

Dogodek: Geokemične lastnosti vode in sedimentov reke Mure
Konec novembra je GeoZS v Radencih izvedel strokovni dogodek v okviru projekta MURmap z naslovom...
Dogodki

Drugi posvet o pripravi Nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine, 8. april 2025
GeoZS je zadolžen za pripravo Predloga nacionalnega programa za splošno raziskovanje kritičnih surovin in mineralov nosilcev za kritične surovine (v nadaljevanju: NRP), ki ga morajo vse države članice pripraviti do maja 2025 v skladu z določili Uredbe o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe...

14. mednarodna konferenca Združenja za preučevanje marmorja in drugih kamnin v antiki, Ljubljana, 15.-20. september 2025
V Ljubljani bo med 15. in 20. septembrom potekala 14. mednarodna konferenca Združenja za preučevanje marmorja in drugih kamnin v antiki. Več o konferenci: https://asmosia14.si/domov/

27. posvetovanje slovenskih geologov, 4. april 2025
V Ljubljani bo 4. aprila potekalo posvetovanje slovenskih geologov.Več o posvetovanju: https://sites.google.com/geo.ntf.uni-lj.si/27-posvet-slovenskih-geologov

Mednarodna konferenca IRTC25: From Raw Material Policies to Practice, 19.-21. februar 2025
V Ljubljani bo med 19. in 21. februarjem potekala mednarodna strokovna konferenca IRTC (International Round Table on Materials Criticality), ki je namenjena izmenjavi znanja o kritičnih surovinah. Na konferenci bodo predstavljene najnovejše raziskave na tem področju, predstavniki industrije bodo predstavili primere različnih praks v podjetjih,...