V okviru ciljnega raziskovalnega projekta GeoCOOL FOOD so slovenski raziskovalci iz GeoZS, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan razvili interdisciplinarno metodologijo in pripravili tehnične smernice za ekonomsko učinkovito rabo plitve geotermalne energije za hlajenje hladilnic na kmetijah. Cilj projekta je povečanje energetske samooskrbe kmetij, znižanje stroškov energije in posledično cene hrane za končnega potrošnika. Smernice poudarjajo pomen načrtovanja glede na individualne energetske potrebe, naravne danosti in razvojne cilje posamezne kmetije.

Na podlagi prvega popisa hladilnic na kmetijah so raziskovalci na dveh izbranih lokacijah, kmetiji Munda v Podravju in kmetiji Turk v Posavju, merili optimalne klimatske pogoje v hladilnicah in okolici. V Brodu v Podbočju so izvedli 100 metrov globoko raziskovalno vrtino in prvič v Sloveniji v geotermalno vrtino namestili napredno opremo za merjenje temperature (DTS optična vlakna), kar je bistveno izboljšalo interpretacijo testov toplotnega odziva.

Izdelana je bila tudi prva karta geotermalnega potenciala za hlajenje v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da je potencial geosond omejen, zato za večje hladilnice priporočajo odprte sisteme voda-voda z uporabo črpalnih in ponikalnih vodnjakov.

Rezultati projekta vključujejo integracijo energetskega modeliranja hladilnic, tehnološki izbor najprimernejših geotermalnih sistemov (voda–voda, zemlja–voda, hibridni sistemi) ter simulacijske in ekonomske pristope za preverjanje njihove učinkovitosti. Dokazano je, da lahko pravilno načrtovani geotermalni sistemi bistveno zmanjšajo rabo energije in emisije CO₂ ter omogočijo visoke sezonske izkoristke, zlasti v primerih sočasne rabe za hlajenje in ogrevanje.

Model kvantifikacije geotermičnega potenciala je pokazal prednosti uravnotežene rabe geosonde za hlajenje in ogrevanje, saj se tako zmanjšata okoljski vpliv naprave in potrebna globina vrtanja, kar poveča ekonomsko učinkovitost investicije.

Več informacij o projektu in smernicah najdete tukaj.