Vsebina 

Evropska industrija je močno odvisna od mineralnih surovin, ki jih večinoma uvaža iz držav izven EU. Zaradi globalnih geopolitičnih razmer lahko pride do motenj v dobavi surovin, kar lahko drastično vpliva na življenjski standard državljanov. Za zeleni prehod EU bo potrebnih več različnih surovin, zato Evropska komisija redno posodablja in nadgrajuje seznam kritičnih surovin, na katerem so minerali, ki so gospodarsko zelo pomembni za evropsko industrijo , njihova dobava pa je ogrožena. Ena od takih dobrin je tudi magnezij (Mg). Zaradi svoje lahkosti se Mg uporablja predvsem v zlitinah z aluminijem in v drugih zlitinah, primeren pa je tudi za proizvodnjo baterij, uporablja se v različnih aplikacijah, vključno s transportom, pakiranjem in gradbeništvom. V EU ni proizvodnje Mg, večinoma ga uvažamo iz Kitajske.

Mg je kovina in se pridobiva iz slanic, pa tudi iz trdnih mineralnih surovin (serpentin, magnezit, dolomit). Slovenija je bogata s karbonatnimi kamninami, močno so zastopani debeli nanos razmeroma čistih dolomitov. Zastavlja se vprašanje – ali jih je možno uporabiti za proizvodnjo Mg in ali o tej surovini vemo dovolj.  Raziskani bodo slovenski dolomiti zgornje permske do kredne starosti. Število predlaganih mest vzorčenja znotraj vsake geološke formacije dolomitnih kamnin bo zadostovalo za določitev statističnih trendov in ovrednotenje stranskih in vertikalnih variacij. Analiza zbranih vzorcev bo vključevala podrobno elementno sestavo, vključno s slednimi prvinami in redkimi zemljami (REE), sedimentološko in mineraloško karakterizacijo. Podrobne mikrostrukturne preiskave z uporabo naprednih mikroskopskih tehnik (optična mikroskopija, SEM/EDXS, FEG, SEM, ramanska mikrospektroskopija ipd.) bodo omogočile vpogled v mehanizme vgrajevanja slednih prvin v kristalne faze dolomitov. Rezultate analiz slednih prvin bomo dodatno obdelali z deskriptivnimi in multivariatnimi statističnimi analizami (PCA, clusterska in faktorska analiza). Zaznane statistične populacije bodo primerjane z mikrostrukturnimi rezultati, da bi prepoznali morebitne večfazne dogodke. Predlagani bodo litogeni modeli in geološki model razvoja pornega fluida, ki bo umeščen v regionalni geodinamski kontekst območja. Dolomite bomo klasificirali glede na starost in sestavo ter tako izvedli prvo kemostratifikacijo slovenskih dolomitov. Koncept temelji na transdisciplinamem pristopu, ki združuje preiskovalne metode iz področij geologije, kemije in znanosti o materialih. Projekt bo imel močan vpliv tudi izven svojega osnovnega znanstvenega področja (geologije), saj bo v laboratoriju demonstriran eksperimentalni koncept pridobivanja Mg iz domačih mineralnih surovin dolomitov (TRL nivo 3). Slovenski dolomiti bodo tudi valorizirani za potencialno pridobivanje Mg.