Dinamika zemeljskih plazov ‒ vpliv tipologije, litologije in ekstremnih padavin z različnimi povratnimi dobami (programska skupina Dinamična Zemlja)

Zemeljski plazovi so v Sloveniji zelo pogosti in nevarni naravni pojavi, na katere vplivajo geologija, izoblikovanost terena, podnebje in človekova raba prostora. Pri presoji njihove nevarnosti je ključno razumeti, kje se plazovi sprožijo ter kam se plazna masa pozneje premika in odlaga. Čeprav obstajajo metode za določanje izvornih območij, pa so območja premeščanja in odlaganja še vedno slabo raziskana, čeprav jih zakonodaja že prepoznava kot ogrožena.

Doktorska raziskava Karin Kure se zato osredotoča na procese, ki potekajo po sprožitvi plazu. Raziskala bo, kako na premeščanje in odlaganje vplivajo različni tipi plazov, litološka sestava, inženirskogeološke karakteristike, geometrija in geomorfologija območja ter padavinski vzorci. Na podlagi ugotovitev bo mogoče natančneje določiti, kje in kdaj se posamezne vrste plazov lahko pojavijo ter kako se obnašajo.

Rezultati bodo pomembni za boljše ocene tveganj, učinkovitejše načrtovanje prostora ter razvoj ukrepov za zmanjšanje škode, še posebej pri hitro premikajočih se plazovih, ki so za prebivalce in infrastrukturo najnevarnejši.

Mentorica doktorskega dela je doc. dr. Mateja Jemec Auflič.

Preberite več…