Najdba premoga nad Senovim na območju Reštanja sega v leto 1796. Po začetnem odkopavanju na površini se je leta 1833 začelo rudarjenje s podzemnimi deli. Leta 1855 je montanist Heinrich Drasche na svetovni razstavi v Parizu predstavil dosežke avstrijskega premogovništva, med njimi tudi Senovo kot “zelo veliko nahajališče rjavega premoga«. Na svetovno razstavo leta 1862 v Londonu je Drasche poslal 42,6 kg težak zaboj s senovškim premogom in ga na naslednji svetovni razstavi leta 1867, ponovno v Parizu, predstavil kot “lep svetleč premog z malo negorljivih ostankov«. Leta 1873 je bila svetovna razstava na Dunaju in zopet je Drasche tam predstavil tudi premog iz Senovega (Seher, 1986).

Leta 1904 je rudarske pravice za izkop premoga odkupila Trboveljska premogokopna družba. Z raziskovalnimi vrtinami in podzemeljskimi deli so že kmalu ugotovili, da znaša debelina sloja kakovostnega, po barvi črnega premoga kar 25 m in da pada sloj strmo proti jugu. Nazadnje je bil premogovnik Senovo geološko opisan v »Elaboratu o kategorizaciji, klasifikaciji in izračunu zalog premoga na območju Rudnika Senovo s stanjem na dan 31. 12. 1996«. V elaboratu so navedena tudi najpomembnejša strokovna dela. O Rudniku Senovo je izvrstno monografsko delo leta 1986 napisal rudarski inženir Anton Seher. Glede na strateške usmeritve države Slovenije je proizvodnja premoga prenehala v začetku leta 1997.

Senovški premog je oligocenske starosti (Buser, S., 1977).  Debelina sloja je v povprečju 20 m. Zgornja kurilna vrednost na stanje brez vlage  in pepela (merilo stopnje karbonizacije) znaša 27,7 MJ/kg. Vsebnost žvepla je visoka, 3,5-4,0 % (na suho stanje). 

Premog so raziskovali in kopali v območjih (jamah) Zakov, Dol, Reštanj in Srebotno, od leta 1972 dalje le še v Zakovu. V zadnjih treh letih delovanja so odkopali skupaj nekaj manj kot 135.000 ton premoga, v najboljših časih (1946-1970) pa med 200.000 in skoraj 300.000 tonami letno.

Glavna vodonosnika sta triasni dolomit in litotamnijski (badenijski) apnenec in sicer pod nivojem +270 m (Ravne rov). Voda je bila črpana iz treh črpališč, po zaprtju premogovnika je dosegla prvotni nivo. V zadnjem obdobju delovanja so dotoki vode znašali 2-3 m³/min.

Rudarska dela so bila razvita do kote +/-0 (najnižje črpališče), najnižji nivo odkopavanja pa je bil nekaj višje (na +44 oziroma +28). Preostale zaloge premoga vrst A, B in C₁, so glede na prenehanje proizvodnje po letu 1996 kategorizirane kot izvenbilančne in znašajo nekaj manj kot 760.000 ton, s spodnjo kurilno vrednostjo 16,36 MJ/kg (pri 19 % vlage in 19 % pepela) in vsebnostjo celotnega žvepla 2,73 %.

Na mestu enega od vhodov v premogovnik na Ravnah je danes manjši muzej z rudarsko opremo na prostem.

Pripravila: mag. Andrej Lapanje and dr. Miloš Markič, januar 2026