Strategija trajnostnega upravljanja vodnih virov v Karavanke UNESCO Globalnem Geoparku

Naslov
Akronim
Vloga GeoZS
Sodelujoči
Strategija trajnostnega upravljanja vodnih virov v Karavanke UNESCO Globalnem Geoparku
KaraWAT
Vodilni partner
Začetek projekta
Konec projekta
Program
Financiranje
Povezava do spletne strani projekta
01.01.2021
01.08.2022
Čezmejni program Interreg Slovenija-Avstrija 2014-2020 (Interreg SI-AT 2014-2020)
26. maja, 2025

Vsebina

Glavni cilj projekta KaraWAT je bila priprava jasne in strukturirane strategije za trajnostno upravljanje z vodnimi viri v čezmejnem prostoru Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka. Strategija bo služila kot instrument ukrepanja za 14 občin, vključenih v projektno območje, katere sestavni del je katalog priporočil za ukrepe, ki omogočajo izvajanje bilateralno usklajenih postopkov.

Karavanke UNESCO Globalni Geopark je eden izmed 161 UNESCO Globalnih Geoparkov, ki so razglašeni v 44 državah. Te pokrajine so zaradi velike raznolikosti geološke sestave mednarodno izredno pomembne. Geodiverziteta je opredeljena kot raznolikost naravnih materialov, oblik in procesov, ki tvorijo in oblikujejo površje Zemlje. Upravljani so s celostnim pristopom k varstvu narave, izobraževanju in trajnostnemu razvoju. Projekt KaraWAT prispeva k trajnostnemu upravljanju vodnih virov.

Projektni partnerji so bili Geološki zavod Slovenije, kot vodilni partner, EVTZ Geopark Karawanken m.b.H. ter Fachhochschule Kärnten z UNESCO sedežem za upravljanje zavarovanih območij. Strokovno podporo sta jim zagotavljala urad Koroške deželne vlade, oddelek št. 8 Okolje, energija in ohranjanje narave in oddelek št. 12 Upravljanje voda ter Direkcija Republike Slovenije za vodo in Agencije Republike Slovenije za okolje.

Na številnih delavnicah smo analizirali najbolj pereča vprašanja glede stanja, obremenitev, rabe in tveganj za ohranjanje zadostnih količin in kvalitete vode v geoparku. Izdelali smo geološke strokovne osnove za pilotni območji občin Ravne na Koroškem in Železna Kapla, z namenom boljše prilagoditve rabe prostora naravnim danostim. S tem se bo dolgoročno zmanjšalo tveganje za naravne nesreče (poplave, neurja, plazovi,…) in omogočilo hitrejše ukrepanje za zaščito vodnih virov ob nesrečah (onesnaženja, suše). Velik poudarek je bil tudi na prepoznavanju razvojnega potenciala mineralnih voda, kot so Rimski vrelec v Kotljah in mineralni izviri v Železni Kapli.

Hidrogeološka karta občine Ravne na Koroškem bo osnova za načrtovanje zaščite in rabe pitne in mineralne vode ter upravljanje poplav, kjer je bistven odnos med površinsko in podzemno vodo. Opozorilna karta nevarnosti zaradi procesov pobočnega masnega premikanja (plazenje, skalni podori, drobirski tokovi) bo pomagala pri implementaciji OPPN in podobnih prostorskih dokumentov, opozorilna karta erozije pa bo osnova za izvajanje ukrepov za zmanjševanje ali preprečevanje erozijske ogroženosti, ki je zelo povezana s pojavom in preprečevanjem poplav. Na Peci smo uredili merilno mesto za spremljanje količinskega stanja podzemne vode tega čezmejnega kraškega vodonosnika.

Vse v projektu pripravljene informacije so na voljo na interaktivnem slovensko-nemško-angleškem spletnem pregledovalniku Spletni pregledovalnik Karavanke UNESCO globalnega parka. Pregledovalnik je enotna vstopna točka za dostop do uradnih prostorskih slojev Slovenije in Avstrije, ki pripomorejo k boljšemu razumevanju prostora, naravnih danosti in tveganj, vodnih virov in turističnih potencialov Geoparka. Obiskovalci z izbiro »Doživite Geopark« najdete ideje za izlet k geološkim in vodnim pojavom, tudi mineralnim izvirom. Zahtevnejši uporabniki z izbiro »Upravljanje voda« aktivno povprašujete po čezmejnih prostorskih informacijah. Pregledovalnik prikazuje tudi rezultate meritev količine in temperature podzemne vode v rudnikih Mežica in Topla v čezmejnem kraškem vodonosniku Pece. Značilnosti vodnega kroga tega zanimivega čezmejnega vodonosnika pa si lahko ogledate v novem centru za obiskovalce GEO.DOM na Peci.

Skupna vrednost projekta je bila 349.284,16 €. Projekt je bil sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 296.891,52 €, v okviru programskega specifičnega cilja »Inovativnost trajnostnega upravljanja in koristna raba vodnih virov«.

Poročila