Vsebina

Ozemlje Slovenije in širše okolice se nahaja na konvergentnem stiku dveh litosferskih plošč, Jadranske mikroplošče in Evrazijske plošče, ki se zadnjih nekaj 10 milijonov let premikata druga k drugi s hitrostjo nekaj milimetrov na leto. Kolizija med ploščama je gonilna sila tektonskih procesov v regiji, ki so na stiku plošč povzročili nastanek Alpskega in Dinarskega orogena. Globalno gledano so trenutne stopnje deformacije v Sloveniji razmeroma nizke, aktivni tektonski procesi še vedno potekajo in so vzrok znatni seizmični aktivnosti na ozemlju Slovenije, ki zaradi tega sodi med potresno najbolj ogrožene države v EU. Samo v obdobju zadnjih 500 let je ozemlje prizadelo večje število potresov, ki so imeli katastrofalne učinke za družbo in infrastrukturo.

Aktivni tektonski procesi povzročajo tudi zaznavne deformacije površja, ki so posledica premikanja in rotacije blokov ob prelomih, gubanja in drugih tektonskih premikanj, kot je akumulacija elastičnih deformacij. Značilno je, da so tektonski premiki po ozemlju zelo neenakomerno porazdeljeni, saj so prostorsko vezani na lego, geometrijo in orientacijo tektonskih struktur. Premiki so dodatno tudi časovno pogojeni s stoletnimi in tisočletnimi cikli nabiranja in sproščanjem napetosti ob potresno aktivnih tektonskih strukturah. Hitrosti aktivnih tektonskih deformacij so dovolj velike, da jih je s sodobnimi geodetskimi metodami mogoče izmeriti.

To hkrati pomeni, da z geodetsko izmero določene koordinate točk na površju Zemlje niso konstantne, ampak se s časom spreminjajo. Z našimi preteklimi raziskavami smo ugotovili, da se geodetske referenčne točke na območju Slovenije gibljejo z relativno hitrostjo do 7 mm/leto. Posledično so lahko referenčne točke, uporabljene za vzpostavitev državnega referenčnega koordinatnega sistema pred 20 leti, trenutno premaknjene do 15 cm glede na stabilno Evrazijo.

Modeliranje tega premikanja je zapleteno, saj so premiki zelo nehomogeni – smer in velikost premikov se razlikujeta od točke do točke. Zato je očitno, da brez uvedbe geokinematskega modela, ki bi natančno predstavljal spremembe koordinat s časom, državni koordinatni sistem ne more biti realiziran s kakovostjo, ki bi zadostila trenutnim in prihodnjim zahtevam točnosti določitve položaja točk v državnih in globalnih koordinatnih sistemih. Nenehna digitalna preobrazba družbe in pojav prihodnjih tehnologij, od avtonomnih vozil do pametnih mest, bo potrebovala točnost koordinat na ravni centimetra, tako v horizontalni kot višinski realizaciji državnega koordinatnega sistema. To bo nemogoče zagotoviti s sedanjimi statičnim referenčnim sestavom, na katerega imajo stalni tektonski premiki znaten vpliv.

Časovne spremembe koordinat so osnova za določitev regionalnega geokinematskega modela. Ocena premikov geodetskih točk, ki jih pridobimo s ponavljajočimi in neprekinjenimi geodetskimi meritvami in njihova stroga obdelava sta ključna za zanesljivo modeliranje časovne spremenljivosti geometrije prostora.

Območje izvedenih raziskav je v svetovnem merilu idealen naravni laboratorij za študij procesov aktivne tektonike in preučevanje geodinamičnega vpliva na stabilnost geodetskega referenčnega koordinatnega sistema. Obstoječa mreža geodetskih točk na ozemlju Slovenije je ena najgostejših GNSS-geodinamskih mrež v Evropi in na svetu. Za precejšnji del točk mreže imamo na voljo več kot 15 let dolgo časovno serijo kampanjskih meritev GNSS, ki jo dopolnjujejo podatki z več kot 40 stalnih postaj GNSS, enakomerno razporejenih po obravnavanem območju. Sliko o geotektonskem dogajanju na območju Slovenije v višinskem smislu lahko dopolnimo z izračunom vertikalnih premikov reperjev nivelmanskih mrež visoke natančnosti Slovenije na osnovi ponovljenih izmer, pridobljenih v zadnjih 50 letih, kot tudi z gravimetričnimi meritvami. Za opazovanje gibanja zemeljskega površja smo uporabili tudi satelitske radarske posnetke. Premike smo določili s tehniko radarske interferometrije z uporabo permanentnih sipalcev (PSInSAR). Dobljene rezultate smo primerjali z drugimi meritvami in jih, če so bili dovolj skladni, vključili v končni geokinematski model.

Projektni partnerji:

• Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, UL (vodilni partner)

• Geodetski inštitut Slovenije

• Naravoslovnotehniška fakulteta, UL

• Geološki zavod Slovenije

Faze projekta

WP 1: Vodenje projekta

WP 2: Pridobivanje in priprava podatkov za izdelavo geokinematskega modela

• ACT 2.1: Pridobivanje podatkov opazovanj

• ACT 2.2: Priprava podatkov za izdelavo horizontalnega geokinematskega modela

• ACT 2.3: Priprava podatkov za izdelavo višinskega geokinematskega dela

• ACT 2.4: Priprava in obdelava radarskih satelitskih posnetkov

WP 3: Zasnova in vzpostavitev geokinematskega modela Slovenije

• ACT 3.1: Zasnova in vzpostavitev horizontalnega geokinematskega modela

• ACT 3.2: Zasnova in vzpostavitev višinskega geokinematskega modela

• ACT 3.3: PS InSAR obdelava

• ACT 3.4: Zagotovitev realizacije statičnega koordinatnega referenčnega sestava na osnovi vzpostavljenega geokinematskega modela

WP 4: Geološka podpora pri vzpostavitvi in geološka interpretacija geokinematskih modelov

• ACT 4.1: Geološka podpora pri izbiri geodetskih točk

• ACT 4.2: Geološka interpretacija horizontalnega geokinematskega modela

• ACT 4.3: Geološka interpretacija višinskega geokinematskega modela

• ACT 4.4: Izdelava integralnega modela aktivnih tektonskih deformacij na ozemlju Slovenije in okolice

WP 5: Diseminacija in promocija rezultatov projekta

• ACT 5.1: Promocija rezultatov projekta

• ACT 5.2: Objavljanje rezultatov projekta

• ACT 5.3 Razvoj nove nacionalne politike in strategije

• ACT 5.4: Promocija v širši javnosti

Izbrana bibliografija

HAMZA, Veton, STOPAR, Bojan, STERLE, Oskar, PAVLOVČIČ PREŠEREN, Polona. A cost-effective GNSS solution for continuous monitoring of landslides. Remote sensing. Apr. 2023, vol. 15, iss. 9, art. 2287, str. 1-22, ilustr. ISSN 2072-4292. https://www.mdpi.com/2072-4292/15/9/2287, https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=146467, DOI: 10.3390/rs15092287. 

TRIGLAV ČEKADA, Mihaela (avtor, fotograf), LOJK, Ivan, ŠKAFAR, Rado (avtor, fotograf), STOPAR, Bojan. Characteristics of trigonometric control network marks in the Primorska region = Značilnosti stabilizacij trigonometričnih točk na Primorskem. Geodetski vestnik : glasilo Zveze geodetov Slovenije. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 66, št. 2, str. 189-219, ilustr. ISSN 0351-0271. https://www.geodetski-vestnik.com/arhiv/66/2/189-219_Triglav_Lojk_Skafar_Stopar.pdf, https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138555, DOI: 10.15292/geodetski-vestnik.2022.02.189-219.

HAMZA, Veton, STOPAR, Bojan, PAVLOVČIČ PREŠEREN, Polona, STERLE, Oskar. Uporabnost cenovno ugodnih inštrumentov GNSS v nalogah geodetskega monitoringa. V: KUHAR, Miran (ur.), et al. Raziskave s področja geodezije in geofizike 2022 : zbornik del : 28. srečanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 26. januar 2023. Ljubljana: Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko, 2023. Str. 105-120, ilustr. ISBN 978-961-95299-3-5. http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/SUGG/referati/2023/SZGG_2023_Hamza_et_al.pdf.

STOPAR, Bojan, STERLE, Oskar, RITLOP, Klemen, PAVLOVČIČ PREŠEREN, Polona, KOLER, Božo, TRIGLAV ČEKADA, Mihaela, RADOVAN, Dalibor, FABIANI, Niko, JAMŠEK RUPNIK, Petra, ATANACKOV, Jure, BAVEC, Miloš, VRABEC, Marko. Projekt SLOKIN – Geokinematski model ozemlja Slovenije. V: KUHAR, Miran (ur.), PAVLOVČIČ PREŠEREN, Polona (ur.), VREČA, Polona (ur.). Raziskave s področja geodezije in geofizike 2020 : zbornik del : 26. srečanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 28. januar 2021. Ljubljana: Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko, [2021]. Str. 87-104, ilustr. ISBN 978-961-95299-0-4. http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/sugg/referati/2021/SZGG_Zbornik_2021_E_publikacija.pdf.

MILANIČ, Blaž. Terenski pregled GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem) točk. Fazno poročilo projekta SLOKIN-Geokinematski model ozemlja Slovenije J2-2489. Geološki zavod Slovenije, 2022, 112 str. 

STOPAR, Bojan, KOLER, Božo, PAVLOVČIČ PREŠEREN, Polona, RITLOP, Klemen, STERLE, Oskar, AMBROŽIČ, Tomaž, TRIGLAV ČEKADA, Mihaela, BERK, Sandi, MEDVED, Klemen, BAVEC, Miloš, JAMŠEK RUPNIK, Petra, VRABEC, Marko. Geokinematski model ozemlja Slovenije : predavanje 50. Geodetski dan – “Digitalna preobrazba za trajnostne odločitve v prostoru”, Velenje 22. in 23. september 2022. 

VRABEC, Marko. SLOKIN – compiling geodetic evidence of active tectonic deformation in a slowly deforming collision zone (Slovenia and surroundings) : [vabljeno predavanje na konferenci] Putovanje kroz vreme – Rekonstrukcija zatvaranja Tetisa na Balkanu : travel in time – reconstruction of the Tethys’ waning in the Balkans. 2022. 

STOPAR, Bojan, VRABEC, Marko, KOLER, Božo, STERLE, Oskar. SLOKIN – geokinematski model ozemlja Slovenije : vabljeno predavanje – Spletna konferenca – Slovenski inženirski dan, “Sobivanje s potresi in drugimi naravnimi nesrečami”, 4. marec 2021.