Vsebina

V zadnjih desetletjih so bile izvedene številne študije onesnaženja rečne vode in sedimentov z najrazličnejšimi anorganskimi elementi in spojinami, ki so škodljive okolju in pomenijo tveganje za zdravje ljudi. Naraščajoča industrializacija, urbanizacija in intenzivno kmetovanje, ki so dobro vplivali na razvoj družbe in gospodarstva v 20. stoletju, so obremenili okolje, predvsem z izpusti kovin in polkovin, posebno živega srebra (Hg), kadmija (Cd), kroma (Cr), bakra (Cu), niklja (Ni), cinka (Zn), in številnih drugih. Danes je sodoben razvoj tehnologije, predvsem na področjih telekomunikacij, medicine in zelenih tehnologij, močno odvisen od rabe tako imenovanih tehnološko kritičnih elementov (TCE), med katere prištevamo elemente redkih zemelj (REE), itrij (Y), titan (Ti), niobij (Nb), tantal (Ta) ali indij (In). Vedenje o njihovem morebitnem škodljivem vplivu na okolje je za zdaj še skopo, potreba po raziskavah pa narašča iz leta v leto.

Raziskave v projektu MURmap so bile osredotočene na porečje reke Mure. Območje zgornjega toka reke Mure je zgodovinsko poznano zaradi rudarjenja, predvsem pridobivanja in predelave železove, kromove, bakrove pa tudi živosrebrove rude. V Štajerskem bazenu se je skozi stoletja razvila močna metalurška in predelovalna industrija, morfologija in sestava tal pa sta zelo ugodni za intenzivno kmetijstvo. V Avstriji reka Mura teče skozi več tehnoloških centrov, kjer lahko pride do vnosa TCE v rečni sistem in tako še dodatno spremeni kemično sestavo porečja. Na kakovost vode reke Mure vplivajo tudi zajezitve za elektrarne. V Sloveniji so se v porečju Mure razvila manjša, vendar regijsko pomembna urbana središča, Pomurje pa je poznano po desetletja trajajoči intenzivni kmetijski dejavnosti, predelovalni industriji, živinoreji, izkoriščanju geotermalne energije in nahajališčih nafte in zemeljskega plina ter rafinaciji ogljikovodikov.

Cilj projekta, pri katerem je sodeloval Geološki zavod Slovenije skupaj z Univerzo v Leobnu in Kemijskim inštitutom Slovenije, je bil pripraviti celosten pregled geokemične sestave vode in sedimentov reke Mure in njenih pritokov. S projektom smo določili naravno geokemično ozadje porečja, zgodovinske in morebitne sedanje antropogene vire onesnaževanja ter razlike v elementni sestavi vode in suspendiranih sedimentov med visokim, srednjim in nizkim pretokom reke.