Vsebina

Podnebne spremembe in z njimi povezani pojavi so eden izmed največjih izzivov današnje civilizacije. V zadnjih desetletjih so podnebne spremembe povzročile porast pogostnosti in resnosti ekstremnih vremenskih dogodkov po vsem svetu, kar je povzročilo veliko gospodarsko škodo in številne žrtve. Podatki kažejo trend naraščanja pojavljanja ekstremnih meteoroloških, hidroloških in podnebnih pojavov po vsem svetu, pri čemer je največji porast opazen pri hidroloških pojavih, kot so poplave in masni premiki. Podnebni modeli kažejo, da bo globalno segrevanje okrepilo hidrološki cikel in povečalo tveganje za poplave in suše. Ekstremni vremenski dogodki, kot so intenzivne padavine in posledične poplave, suše, vročinski valovi in močni vetrovi, lahko neposredno in posredno vplivajo na številne procese na zemeljskem površju.

Glavni cilj projekta ExtremEarth je pridobiti celovit vpogled in globlje razumevanje različnih, a medsebojno povezanih procesov na površju Zemlje, ki jih poganjajo ekstremni vremenski dogodki, od geološke preteklosti do sedanjosti. S tem želimo zagotoviti boljšo pripravljenost na  te procese in razviti učinkovite strategije za zmanjšanje tveganj ter prilagoditev na spreminjajoče se podnebne razmere.

Projekt bo posebno pozornost namenil:

• spremembam na površju Zemlje, nastalim pod vplivom podnebnih in tektonskih dejavnikov, s poudarkom na učinkih ekstremnih vremenskih dogodkov v novejši geološki in pisni zgodovini,

• razumevanju dinamike sedimentacijskih procesov na aluvialnih vršajih in poplavnih ravnicah s celovito integracijo geološkega znanja,

• masnim premikom in plazovom, ki jih povzročajo ekstremne padavine, ter raziskovanju sprožilnih in pripravljalnih dejavnikov, 

• prerazporeditvi onesnaževal in spremembam njihovih lastnosti pod vplivom ekstremnih vremenskih dogodkov, kar lahko vpliva na okolje in zdravje ljudi, ter tudi remediaciji kontaminiranih geoloških materialov.

Prispevek projekta k razvoju znanosti:

• razumevanje sprememb na površju Zemlje zaradi kombinacije podnebnih in tektonskih dejavnikov,

• preučevanje zemeljskih plazov in njihovih sprožilnih dejavnikov z naprednimi metodami,

• razvoj geofizikalnih metod za neinvazivno preučevanje plazov in vsebnosti potencialno strupenih elementov,

• prepoznavanje pričakovanih prihodnjih procesov na površju in naravnih nevarnosti zaradi posledic ekstremnih vremenskih dogodkov.

Poleg GeoZS v projektu sodelujejo še:

• Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG),

• Univerza v Ljubljani preko Biotehniške fakultete (BF), Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG), Filozofske fakultete (FF) in Naravoslovnotehniške fakultete (NTF),

• Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (IzA ZRC SAZU).

Projekt ExtremEarth je pomemben korak k razumevanju in upravljanju vplivov ekstremnih vremenskih pojavov, saj združuje strokovnjake z različnih znanstvenih področij in zagotavlja prenos znanj ter razvoj inovativnih rešitev.

Faze projekta:

• DP1: Vodenje projekta (GeoZS)

• DP2: Geološki okvir in ekstremni vremenski dogodki v preteklosti (GeoZS, ZRC SAZU, FF)

1. N2.1: Vpliv ekstremnih vremenskih dogodkov na paleogeografske spremembe Zemlje

2. N2.2: Opredelitev lastnosti miocenske kamninske podlage kot pomembnega faktorja sprožitve plazov med ekstremnimi vremenskimi dogodki

3. N2.3: Sedimentacija aluvialnih vršajev v alpskih območjih

4. N2.4: Zapisi o poplavah v geološki preteklosti

5. N2.5: Vpliv vegetacije na geološke procese med ekstremnimi vremenskimi dogodki

6. N2.6: Poplave in masni premiki v zgodovinskih arhivih ter današnja relevantnost zgodovinskih podatkov

• DP3: Vpliv ekstremnih padavin na pojavljanje zemeljskih plazov (GeoZS, BF, FGG)

  1. N3.1: Pregled in obdelava obstoječih podatkov

  2. N3.2: Vzpostavitev pilotnih lokacij in zbiranje podatkov

  3. N3.3: Modeliranje in analiza podatkov

  4. N3.4: Časovna in prostorska ekstrapolacija podatkov

• DP4: Vpliv ekstremnih vremenskih dogodkov na premeščanje in fizikalno-kemično stabilnost onesnaževal na površju Zemlje (GeoZS, ZAG, BF, NTF)

  1. N4.1: Prostorsko premeščanje potencialno strupenih elementov (PSE) in opredelitev procesov, ki vplivajo na fizikalno-kemično stabilnost PSE pod vplivom ekstremnih padavin

  2. N4.2:  Opredelitev trdnih delcev v zraku, katerih izvor je vetrna erozija odlagališč rudarskih odpadkov

  3. N4.3: Opredelitev pogojev in procesov, ki vplivajo na izhlapevanje živega srebra iz onesnaženih tal/sedimentov

  4. N4.4: Vpliv ekstremnih padavin na transport onesnaževal iz urbanih površin v podzemno vodo

  5. N4.5: Remediacija kontaminiranih geoloških materialov

• DP5: Upravljanje s podatki, predstavitev in razširjanje rezultatov projekta (vsi partnerji)

   

Izbrana bibliografija:

GABERŠEK, Martin, GOSAR, Mateja, MILER, Miloš, BAVEC, Špela. The influence of extreme flood event on redistribution of potentially toxic elements: a preliminary results from a former mining area. V: EGU General Assembly 2025 : Vienna, Austria & online, 27 April – 2 May 2025. [Munich]: EGU – European Geosciences Union. 2025, 1 str. DOI: 10.5194/egusphere-egu25-8859. [COBISS.SI-ID 235689219]

GOSAR, Mateja, GABERŠEK, Martin, JAMŠEK RUPNIK, Petra, IVANČIČ, Kristina, PETERNEL, Tina, JEMEC AUFLIČ, Mateja, PRESTOR, Joerg. Predstavitev velikega temeljnega raziskovalnega projekta »ExtremEarth«. V: ROŽIČ, Boštjan (ur.). Razprave, poročila = Treatises, reports: 27. posvetovanje slovenskih geologov = 27th Meeting of Slovenian Geologists. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2025. 27, str. 44-47. Geološki zbornik, 27. ISSN 0352-3802. [COBISS.SI-ID 234247939]