Antimon – Renesansa raziskav kovinskih nahajališč v Sloveniji – primer antimona

Naslov
Akronim
Vloga GeoZS
Sodelujoči
Antimon - Renesansa raziskav kovinskih nahajališč v Sloveniji - primer antimona
Antimon
Vodilni partner
Začetek projekta
Konec projekta
Program
Financiranje
Povezava do spletne strani projekta
01.01.2023
31.12.2025
Razvojni steber
ARIS
27. junija, 2025

Vsebina

Raziskave kovinskih nahajališč so konec 80-ih let v Sloveniji skoraj popolnoma zamrle. V tem obdobju pa je prišlo do razvoja boljših in predvsem veliko natančnejših analitskih metod, novih metalogenetskih in geoloških dognanj pa tudi do povečanja uporabe mineralnih surovin, ki v preteklosti še niso bile zanimive. Dodaten zagon sodobnim sistematičnim raziskavam nahajališč kovinskih mineralnih surovin, predvsem kritičnih, daje Akt o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami iz 2024. 

Projekt Antimon raziskuje antimonova rudišča v okolici Trojan. Potencial antimona, ki je na seznamu kritičnih surovin EU, je na območju Posavskih gub velik. Za rudišče, na katerem je že potekala rudarska aktivnost v začetku 20. stoletja, so na voljo zelo skopi in nepopolni podatki o legah, debelini in kvaliteti rudnih žil – vsa rudarska dela so bila nedostopna že nekaj let po koncu rudarske aktivnosti, na območju pa ni bila izvrtana nit ena raziskovalna vrtina. Rudna telesa je zaradi ponovnega ovrednotenja perspektivnosti rudišča nujno potrebno raziskati s sodobnimi raziskovalnimi metodami. Geološki zavod Slovenije s projektom Antimon sledi sodobnim trendom raziskav nahajališč mineralnih surovin v Evropi in s tem tudi usposablja ekipo, ki bi lahko prevzela tudi morebitne prihodnje naloge raziskav na tem področju.

V sklopu projekta Antimon je tako izvedena pilotna študija območja antimonovega rudišča med Trojanami in Znojilami. Ta zajema:

  • pregled arhivskih podatkov, 

  • pregled terena in starih rudarskih del, 

  • uporabo prenosnega XRF za zaznavanje antimonovih anomalij na izdankih in usekih,

  • vzorčenje preperine na stiku s kamnino z uporabo ročnega vrtalnika, 

  • analiza vzorcev s sodobnimi analitskimi metodami s skoraj popolnim razklopom.

  • Test in uporaba geofizikalnih metod (GPR in ERT) za zaznavanje rudnih teles.

 Končni rezultat raziskave bo izdelava programa nadaljnjih raziskav antimona, s predlogom lokacij raziskovalnih vrtin.

Faze projekta in njihova realizacija 

  1. Pregled rezultatov dosedanjih raziskav študijskega območja in novih dognanj v svetu v povezavi z mineralizacijo z antimonitom – zaključeno 

  2. Digitalni zajem geološke karte v merilu 1: 5000, ki jo je leta 1982 izdelal Ivan Mlakar s sodelavci – zaključeno

  3. Pregled terena, analiza izbranih golic s prenosnim XRF – zaključeno

  4. Izvedba geokemičnih in ostalih laboratorijskih preiskav – v izdelavi 

  5. Geofizikalne raziskave – GPR in ERT – v izdelavi

  6. Analiza rezultatov, izdelava programa nadaljnjih raziskav s poudarkom na izbiri predlaganih lokacij za raziskovalno vrtanje – v izdelavi