Leto 2025 je leto priznanj za izjemno delo naših raziskovalk in raziskovalcev  ter strokovnih in podpornih ekip GeoZS. Strateško usmerjeno, skrbno načrtovano, izjemno kakovostno znanstvenoraziskovalno delo je bilo in ostaja temelj našega delovanja. Še posebej se je v letu 2025  pokazalo, da nam znanje ob izjemni motiviranosti, odprtosti in celoviti razgledanosti naših ekip daje temelje tudi za delovanje izven strogega znanstvenoraziskovalnega sveta in tudi konkurenčno prednost na različnih  trgih.

Stabilno financiranje raziskovalnih programov ter dela razvojne in infrastrukturne dejavnosti nam je dalo dodaten raziskovalni zagon. Številnim raziskovalnim, razvojnim in inovacijskim projektom smo  skozi leto dodajali nove.  Posebej gre izpostaviti začetek izvajanja projekta  Extreme Earth, ki je na nak način za zavod zgodovinski. Vodimo namreč enega od le štirih tako imenovanih »velikih projektov«, ki jih je v izvajanje potrdila ARIS na svojem prvem tovrstnem razpisu. Extreme Earth, ki združuje sedem partnerskih organizacij,  simbolizira interdisciplinarnost in kakovost raziskovalnega dela pri preučevanju vplivov ekstremnih vremenskih pojavov na Zemljino površje.

Veliki premiki so se v letu 2025  dogajali na področju kritičnih surovin. GeoZS je kot  lokalni partner sodeloval pri organizaciji in izvedbi konference o kritičnih surovinah, ki je potekala  v okviru evropskega projekta »International Round Table on Materials Criticality (IRTC)«. Dogodek smo gostili v Ljubljani, kjer se je zbralo 180 predstavnikov podjetij, raziskovalcev in odločevalcev iz  držav z vsega sveta. 

Slovenija je na področju kritičnih mineralnih surovin storila pomemben korak, saj je Vlada RS  v skladu z zahtevami Uredbe EU o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami v juliju sprejela Nacionalni raziskovalni program za kritične mineralne surovine (NRP). Nosilec in koordinator priprave  strokovnih osnov je bil GeoZS. Glavni cilj NRP je pridobiti sodobne in celovite podatke o geološki zgradbi in  potencialu slovenskega ozemlja za kritične mineralne surovine. Potek priprave NRP je bil usklajen z našimi  evropskimi partnerji v okviru EuroGeoSurveys in zahtevami ter  pričakovanji Evropske komisije. Upamo, da bo po reviziji, ki ravnokar poteka, ocenjen odlično, da ga bomo  v Slovenji v najkrajšem času začeli  izvajati in da bo GeoZS pri tem pomemben partner.

Na področju kritičnih mineralnih surovin ne moremo spregledati še enega pomembnega dogodka.  Maja smo v Novi Gorici uradno predstavili Mednarodni center odličnosti za trajnostno upravljanje z viri za Evropo (ICE-SRM EU), ki ima sedež na GeoZS.   Center odličnosti bo igral strateško vlogo pri krepitvi zmogljivosti in usklajevanju najboljših praks za UNFC klasifikacijo in upravljanje z viri po vsej Evropi.

Letošnji dan Zemlje, 22. aprila smo posvetili pomenu  zbiranja in dostopnosti geoloških podatkov in naši vlogi pri varovanju planeta  v času podnebnih sprememb. Z Ministrstvom za naravne vire in prostor smo organizirali strokovno razpravo, na kateri so udeleženci predstavili  sistemske ukrepe na področju urejanja prostora, vidike potresne dejavnosti, plazenja, rudarstva in pridobivanja surovin ter ključne zakonske in informacijske ureditve namenjene zmanjševanju posledic naravnih nesreč.

GeoZS je v letošnjem letu še okrepil  svojo vlogo in mesto v mednarodnem znanstvenoraziskovalnem prostoru. Mednarodno sodelovanje in internacionalizacija postajata na vseh področjih našega delovanja vse pomembnejši dejavnik. Posebno nas veseli, da tudi naša ekipa postaja vse bolj mednarodna. Četudi je naša glavna naloga dodobra poznati Slovenijo, moramo znanje, ki ga za to potrebujemo graditi na znanju celega planeta in obratno, to pa vključuje tudi tuje sodelavce.

Dosedanjemu izvajanju mednarodnih projektov pretežno v Evropi smo letos dodali še večjo razširitev dejavnosti v Afriki. Za Ugando smo, ob že utečeni izmenjavi znanja z afriškimi geološkimi zavodi,  izdelali še nekakšno različico  nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine, ki ga bomo z mednarodno ekipo kot vodilni partner tudi izvajali.  Ta vsebuje mnoge elemente  dejavnosti, ki jih na področju mineralnih surovin v Sloveniji že izvajamo ali jih še bomo.

GeoZS je pripravljen na izzive prihodnosti.  Z nepopustljivo vztrajnostjo in inovativnostjo v  znanstvenoraziskovalnem delu in pri izpopolnjevanju znanja, predvsem naših mladih in tudi bodočih sodelavcev. Tudi zato smo se z velikim zadovoljstvom odzvali vabilu Podiplomske šole ZRC SAZU in pomagali vzpostaviti nov študijski program 4D Zemlja.  V še večje zadovoljstvo nam je, da je ta izjemno zanimiv doktorski študijski program zaživel in da so se vanj v študijskem letu 25/26 že vpisali prvi študenti. 

Interdisciplinarnost, širina, mednarodnost in trajen razvoj znanstvenoraziskovalnega dela so  temelji, na katerih gradimo tudi vse naše svetovalne dejavnosti. Od vse zahtevnejših nalog v okviru strokovne podpore delovanju države pri vprašanjih s področja mineralnih surovin, upravljanja z vodami in s prostorom ter okoljskih vprašanjih do svetovanja pri najzahtevnejših gradbenih projekti. Z zadovoljstvom smo sodelovali tudi pri dveh, z našega stališča že skoraj zaključenih velikih gradbenih projektov, koncu izkopa druge cevi karavanškega  avtocestnega predora in zaključku gradbenih dela drugega tira železniške proge Divača – Koper.

Pozabili nismo tudi na našo infrastrukturo. Ob znatnih vlaganjih v raziskovalno infrastrukturo smo leto prvič od vselitve v nove prostore leta 1989 gradbeno prenovili laboratorije ter uredili skladišče vrtin in ostalih geoloških vzorcev.

Ob koncu letošnjega leta nas je razveselila še ena pozitivna spodbuda za naše preteklo in nadaljnje delo;  v imenu sodelavk in sodelavcev sem iz rok dekana Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Andreja Šmuca prejel priznanje GeoZS-ju za dolgoletno sodelovanje z Oddelkom za geologijo na področju raziskovanja, izobraževanja in promocije geoznanosti. Priznanje nas  navdaja s ponosom in zadovoljstvom. Saj vemo, da delamo dobro, za to ne nazadnje dobivamo številne potrditve, a priznanja iz najožjega kroga, od naših učiteljev in bližnjih sodelavcev, ki nas res dodobra poznajo, so nam še posebej dragocena. 

 Veselimo se prihodnjega leta, saj nas poleg dela čaka cela vrsta dejavnosti ob praznovanju 80-letnice GeoZS.  In če se naslonim na nekoliko poetični izrek, da je »Zemlja naša mati«, si  želim, da bi ob tem pomembnem mejniku našega delovanja  misel, da so  »geoznanosti  njeni otroci«  našla pot do vseh, ki nam je mar,  v kakšno prihodnost stopamo.

dr. Miloš Bavec, direktor