Znanje in dolgoletne izkušnje strokovnjakov GeoZS so ključno prispevali k izgradnji vzhodne cestne predorske cevi Karavanke, ki je zaradi kompleksnih geoloških razmer eden najzahtevnejših predorov v Sloveniji. Aktivnosti GeoZS pri načrtovanju vzhodne predorske cevi so se začele že pred več kot desetimi leti. Raziskovalna dela so bila osredotočena na negotovosti v poznavanju geološke zgradbe, ki so ostale nerazrešene po izgradnji zahodne predorske cevi in bi lahko vplivale na razmere med gradnjo vzhodne predorske cevi, oddaljene le 60 metrov. Ekipa strokovnjakov, pod vodstvom dr. Bogomirja Celarca in Anžeta Marklja, je s kartiranjem območja nad predorom dopolnjevala obstoječe geološke karte ter interpretacijo nadaljevanja struktur na še neraziskano območje nove, vzhodne predorske cevi. Sledile so natančnejše raziskave strukturno-geoloških razmer na globini predora, ki so potekale vzporedno z geomehanskimi in geotehničnimi preiskavami. V ta namen je bilo izvrtanih več vrtin iz prečnikov zahodne predorske cevi ter ena vrtina s površine, s katero so bile še natančneje ugotovljene razmere na predvidoma najzahtevnejšem odseku trase predora ‒ v mlinški prelomni coni. Na tej osnovi je bil izdelan prognozni prerez, ki je predstavljal temelj za vse geotehnične, hidrogeološke in druge ukrepe med gradnjo.

Izkopna dela je v skladu s projektnimi tehničnimi specifikacijami spremljala ekipa strokovnjakov različnih strok, ki so bili del konzorcija partnerjev geološko-geotehnično-hidrogeološke spremljave. V ekipi je bil tudi strukturni geolog, predstavnik GeoZS, čigar naloge so bile kartiranje izkopnih del, sprotne analize strukturnih elementov in prostorske lege litostratigrafskih enot. Sodeloval je tudi pri kratkoročnih prognozah med gradnjo in izdelavi poročil. Strokovnjaki GeoZS so izvajali tudi paleontološke in petrološke analize, brez katerih strukturna interpretacija v tako zahtevnih geoloških pogojih ni možna.

S strukturno-geološko spremljavo izkopnih del so bila ugotovljena le manjša odstopanja od razmer, predvidenih v fazi izdelave projektne dokumentacije. V zaključni fazi po izgradnji je bilo tako izdelano strukturno-geološko poročilo z besedilnimi in grafičnimi prilogami, ki predstavlja pomemben del celostnega poročila konzorcija partnerjev geološko-geotehnično-hidrogeološke spremljave izkopnih del ter izhodišče za nadaljnje študije geoloških razmer na širšem območju.