V maju in juniju potekajo intenzivne terenske raziskave v bližini Štanjela, kjer ekipa proučuje eno pomembnejših aktivnih geoloških struktur v Sloveniji – Raški prelom. Ta se razteza vse od Goriških Brd prek Vipavske doline, Branika, Štanjela, vzdolž doline Raše, prek Senožeč, Vremščice in vse do Ilirske Bistrice. Raški prelom je sposoben generirati močnejše potrese, zato nas zanima, kako pogosto se takšni potresi dogajajo. V ta namen iščemo potresne deformacije mladih sedimentov odloženih preko preloma in jih detajlno proučujemo.

S paleoseizmološkim izkopom v sedimente nad aktivnim prelomom preučujemo zapise posledic potresov in ocenimo njihovo moč (iz velikosti deformacij) ter starost, kar vodi v poznavanje potresne zgodovine preloma, ki pa je ključna za razumevanje potresnega potenciala v prihodnje. Na trenutni lokaciji izkopa spremljamo stik rečnih sedimentov Raše s sedimenti vršaja iz stranske grape. V izkopu smo že našli jasne dokaze o preteklih potresih – sedaj sledi njihova natančna časovna opredelitev z laboratorijskimi analizami.

Več o tem, kako potresi vplivajo na naravno okolje, si lahko ogledate v predavanju doc. dr. Petre Jamšek Rupnik (od 28:30 minute dalje).