03 MODRO-ZELENA INFRASTRUKTURA – PRIMERI REŠITEV ZA ZADRŽEVANJE IN PONIKANJE PADAVINSKE VODE NA URBANIH OBMOČJIH

Podnebne spremembe so tukaj. Mesta se soočajo z ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki vplivajo na količinsko in kakovostno stanje podzemne vode ter odvodnjavanje padavinskih vod v urbanem okolju. Nalivi in širitve pozidanih površin povzročajo pomembne obremenitve. Za blažitev nekaterih posledic podnebnih sprememb v mestih je tako bistveno, da čim bolj razbremenimo kanalizacijski sistem in čisti padavinski vodi omogočimo, da nadaljuje svojo pot v podzemlje. Modro-zelena infrastruktura zadrži padavinsko vodo tam, kjer pade, in omogoča naravne procese čiščenja in ponikanja vode v podtalje. Takšne ureditve združujejo upravljanje voda (»modro«) in zelenih površin (»zeleno«) za povečanje odpornosti urbanih območij.

VODNI KROG V MESTU

V naravi padavinska voda večinoma ponikne v tla in se tako vključuje v vodni krog. V mestih pa neprepustne površine (ceste, parkirišča, strehe) ta proces prekinejo. Pri načrtovanju posegov v prostor je mogoče predvideti ureditve, ki zmanjšajo obseg zatesnjenih površin in hkrati zagotavljajo velik delež čistih zatesnjenih površin. Ponikanje čistih vod je lažje zagotoviti kot ponikanje obremenjenih vod. Odvajanje padavinske vode prek zadrževalno-ponikalnih polj in jarkov lahko zagotovi, da se na zmerno do slabo prepustnih tleh v vodni krog vrne vsaj 80 % padavinske vode.

PRIMERI MODRO-ZELENE INFRASTRUKTURE

Zadrževalno-ponikovalno polje

Ponikalni objekt je zasnovan s podzemnim in nadzemnim delom. Nadzemni del je oblikovan kot plitva travnata kotanja. Podzemni del omogoča postopno infiltracijo vode v podtalje.

Dežni vrtovi in zelene kotanje

Plitve kotanje z zemljino ustrezne prepustnosti in rastlinami, ki upočasnijo površinski odtok, očistijo vodo ter prispevajo k izboljšanju lokalne mikroklime.

Prepustne površine

Tlakovci z odprtinami, georešetke, mešanice kamna in zemlje ter prepustni asfalti, ki izboljšajo pogoje za ponikanje in zadrževanje vode.

 

TESTNO ZADRŽEVALNO-PONIKOVALNO POLJE PRI KOPALIŠČU TIVOLI V LJUBLJANI

V okviru projekta MAURICE (program Interreg Srednja Evropa) smo s partnerjem JP VOKA SNAGA pri Kopališču Tivoli v Ljubljani zgradili testno zadrževalno-ponikalno polje. Polje zbira padavinsko vodo s parkirišča, dovozne ceste in zelenice (skupaj 1.064 m² površine), ki počasi ponika v podtalje.

Kako deluje?

Voda najprej steče skozi čistilni objekt, ki deluje kot usedalnik in lovilec olj. Nato se napolni podzemni del ‒ sestavljen iz slojev mešanice humusa in peska, proda, mešanice zeolita in peska, ki si sledijo od zgoraj navzdol, ter vmesnih zaščitnih plasti iz polipropilena. Ob zelo močnih nalivih voda za kratek čas napolni tudi plitvo travnato kotanjo na površju, ki ponikne v nekaj urah. Zadrževalno-ponikovalno polje omogoča ponikanje 0,33 litra vode na sekundo in skupaj lahko zadrži 44 m3 padavin. Objekt je zasnovan za močan naliv z intenziteto 317 litrov na sekundo na hektar površine in trajanjem 20 minut, ki se v povprečju pojavi enkrat na 50 let.

Kaj merimo?

Na testnem polju se izvajajo meritve padavin, količina in kakovost dotoka in odtoka vode ter spreminjanje ponikalne sposobnosti skozi čas tudi na slabše prepustnih tleh.

ZAKAJ JE NAČRTOVANJE MODRO-ZELENE INFRASTRUKTURE POMEMBNO?

Rezultati raziskav pomagajo pri načrtovanju novih ponikovalnih sistemov tudi na slabše prepustnih območjih v Ljubljani in po vsej Evropi, kar prinaša številne koristi.

  • Boljše obnavljanje podzemne vode – Ljubljansko polje je najpomembnejši vir pitne vode za Ljubljano; vsak liter čiste padavinske vode, ki ponikne v tla namesto v kanalizacijo, prispeva k njeni obnovi.
  • Manjše obremenitve kanalizacije med nalivi.
  • Ohranjanje naravnih izvirov.
  • Omejevanje izsuševanja.

Načrtovanje in izvedba rešitev modro-zelene infrastrukture je skupni projekt geologov, hidrogeologov, hidrotehnikov, urbanistov in prebivalcev mest. Povezuje raziskovalne ustanove, upravljavce mestnega prostora in lokalne skupnosti z enotnim ciljem: povečati odpornost urbanih območij na podnebne spremembe.

Avtorja: Simona Pestotnik, mag. Joerg Prestor