Pogled direktorja dr. Miloša Bavca v preteklost, sedanjost in prihodnost GeoZS.

Geološki zavod Slovenije letos praznuje 80 let. Ali lahko na kratko predstavite njegovo pot od ustanovitve do danes?

Geološki zavod za Slovenijo, današnji Geološki zavod Slovenije, je bil v okviru takratnega Ministrstva za industrijo ustanovljen maja 1946, predvsem zaradi potreb nastajajoče države po naravnih virih in upravljanja njihove rabe. V takrat novonastali državi je bil eden prvih raziskovalnih inštitutov oziroma organizacij v Sloveniji, ki so se šele pozneje oblikovale kot tovrstne ustanove. K hitri vzpostavitvi je zagotovo pomembno pripomoglo dejstvo, da je znanje v Sloveniji že obstajalo. Študij geologije na ljubljanski univerzi je bil namreč vzpostavljen že leta 1919, znanstveniki in strokovnjaki s tega področja pa so na Slovenskem delovali tudi že mnogo pred tem.

Sledilo je več organizacijskih preoblikovanj in pravi razcvet dejavnosti do 90. let, ko se je že takrat kar mogočni Geološki zavod Ljubljana precej zmanjšal in razdelil. Del zavoda, imenovan Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, je prevzel naloge nacionalnega geološkega zavoda in ob naslednji reorganizaciji leta 1998 postal javni raziskovalni zavod z današnjim imenom Geološki zavod Slovenije (GeoZS). Ta preobrazba je bila ključna, saj je od takrat GeoZS organiziran kot raziskovalni inštitut, ki svoj široko razvejan prenos znanja v družbo gradi na temeljih odličnih dosežkov znanstvenega raziskovanja.

Danes je GeoZS primerljiv z najboljšimi, najsodobnejšimi in najnaprednejšimi tovrstnimi organizacijami v Evropi in svetu. Eden današnjih najpomembnejših izzivov sodobne družbe je zagotovo tranzicija k trajnostnemu razvoju in zelenemu prehodu. Kakšna je lahko vloga GeoZS pri teh prizadevanjih?

Doseganje trajnostne rabe naravnih virov in povečanje deleža obnovljivih virov, učinkovite oskrbe in krožnega gospodarstva, čistega in varnega okolja, podnebne nevtralnosti, če naštejem le nekaj najpomembnejših ciljev trajnostnega razvoja in zelenega prehoda, temelji na poznavanju podpovršja. Pod Zemljinim površjem je namreč večina virov, energija in možnosti za razvoj infrastrukture. Zato je treba interese načrtno usklajevati z zmožnostmi in možnostmi podpovršja. Neposrednih opazovanj in informacij iz podpovršja je seveda zelo malo, njegove lastnosti pa lahko dobro prepoznamo le z dobrimi in sodobnimi interpretacijami, ki pa morajo temeljiti na vrhunskem znanstvenem delu. Lahko torej rečemo, da so cilji trajnostnega razvoja in zelenega prehoda pisani na kožo raziskovalnim usmeritvam GeoZS.

Naša družba je žal šele v zadnjih letih ponovno prepoznala pomen uporabe domačega znanja tudi v nacionalnem prostoru, a na srečo se je to vendarle zgodilo. Zato so naši raziskovalni rezultati zelo iskani ‒ kot znanstveni dosežki in kot temelj, na katerem temelji naša strokovna oziroma svetovalna dejavnost za državo, podjetja in posameznike.

Retrospektivni pogled ob pomembnih jubilejih praviloma odpira razmislek o prihodnjem razvoju. Kako bi opredelili vizijo vašega nadaljnjega delovanja v bližnji prihodnosti?

Geološke raziskave, pridobljeni podatki in njihova interpretacija imajo ključno vlogo pri načrtovanju prihodnjega razvoja družbe, ki bo usklajen z zmogljivostmi Zemlje in omejenimi naravnimi viri. GeoZS bo na podlagi temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter strokovnega dela ponujal vse pomembnejšo podporo nacionalnim in evropskim odločevalcem pri vseh dejavnostih trajnostnega in sonaravnega upravljanja ter načrtovanja rabe prostora na Zemljinem površju in pod njim, vključno z rabo naravnih virov, oceno ranljivosti in tveganj ter zagotavljanja zdravega in varnega življenjskega okolja. Dobro razumevanje Zemlje v najširšem smislu je ključnega pomena za blagostanje in dobro počutje ljudi. Naša vizija temelji na jasno začrtani strateški usmeritvi, da bomo še naprej krepili znanstveno odličnost v okviru nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov ter s premišljenim usmerjanjem stabilnega financiranja znanosti Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije skrbeli za njene trajne in trdne osnove.

Za uresničevanje ciljev našega delovanja je prav tako ključnega pomena krepitev partnerske mreže doma in mednarodno. Z uspešnim sodelovanjem v kakovostnih partnerstvih si krepimo mednarodni ugled, povečujemo kakovost našega dela in rezultatov ter prispevamo k družbenemu razvoju.

Katera so ključna tematska področja, na katerih temelji vaša dejavnost v prihodnosti?

Vse več je zahtevnejših izzivov v povezovanju okoljskih sprememb in kakovosti bivanja. Odgovori na te izzive temeljijo na multidisciplinarnem raziskovalnem sodelovanju in sočasnem aktivnem sodelovanju pri oblikovanju slovenskih in evropskih politik, ki bodo omogočile čisto okolje, zrak, oskrbo z neonesnaženo pitno vodo, ohranjanje kakovosti tal ter zagotavljanje trajnostne rabe naravnih virov. Med ključne strateške usmeritve v naslednjih letih spada tudi krepitev raziskav na področju geološko pogojenih nevarnosti.

Energetska oskrba prav tako predstavlja enega ključnih izzivov prihodnosti. Zato si bomo prizadevali, da dosežemo preboj pri razumevanju potenciala in uporabnosti geotermalne energije kot pomembnega strateškega vira za zeleni energetski prehod in razogljičenje.

Prav tako postaja razprava o pomembnosti samooskrbe z mineralnimi in energetskimi viri del našega vsakdana. Zato se tudi na GeoZS strateško usmerjamo v raziskovanje potenciala in vrednotenje virov ter zalog mineralnih in energetskih surovin. Krepili bomo raziskave mineralnih in energetskih surovin v njihovem celotnem življenjskem ciklu, vključujoč sekundarne surovine. Ministrstvom in lokalnim skupnostim bomo še naprej zagotavljali strokovno podporo pri odločanju na področjih mineralnih surovin ter zaščite in varstva okolja in naravne dediščine.

Našo digitalno transformacijo vodimo v smeri svetega grala naše stroke, to je k vzpostavitvi digitalnega dvojčka podpovršja, dinamičnega digitalnega posnetka stanja in procesov, ki temelji na pridobljenih podatkih in znanstveno utemeljenih interpretacijah. Še naprej si bomo prizadevali za sprejem novega zakona o geoloških podatkih, ki bo, skladno z načeli odprte znanosti, določal odprt dostop do interpretiranih podatkov, GeoZS pa vzpostavil kot centralnega upravljavca vseh geoloških podatkov Slovenije. Tako je to urejeno drugod po Evropi, pri nas pa se država še malo obotavlja.

Katero ključno sporočilo bi želeli ob tem visokem jubileju GeoZS nameniti bralkam in bralcem GeoNovic?

Razvoj vrhunske znanosti in napredek vsakega raziskovalnega inštituta, tudi GeoZS, temeljita predvsem na usposobljenosti, motiviranosti, zadovoljstvu ter kakovostnem delu raziskovalk, raziskovalcev in vseh sodelavcev, ki predstavljajo njegovo največjo vrednoto. Zato je ključno vzpostavljati spodbudno okolje, ki omogoča nenehno izobraževanje ter poklicni in osebnostni razvoj zaposlenih. Brez vključujočega in podpornega delovnega okolja raziskovalne institucije ne morejo dosegati vrhunskih znanstvenih prebojev, zato mora skrb za zaposlene ostajati v središču naših prizadevanj.