Ugotavljanje izvornih mest točkovnih in večtočkovnih onesnaženj v visoko izdatnem medzrnskem vodonosniku

Naslov
Akronim
Vloga GeoZS
Sodelujoči
Ugotavljanje izvornih mest točkovnih in večtočkovnih onesnaženj v visoko izdatnem medzrnskem vodonosniku
dr. Mihael Brenčič (mentor)
Janja Svetina (mladi raziskovalec)
Začetek projekta
Konec projekta
Program
Financiranje
Povezava do spletne strani projekta
01.10.2021
30.09.2024
Mladi raziskovalci
ARIS
7. aprila, 2025

Ugotavljanje izvornih mest točkovnih in večtočkovnih onesnaženj v visoko izdatnem medzrnskem vodonosniku

Vsebina doktorske disertacije

 

V okviru doktorskega študija poteka proučevanje širjenja onesnaževal v obsežnih in visoko izdatnih, hidrodinamsko odprtih vodonosnikih na urbanih območjih, s poudarkom na mehanizmih transporta v zasičenem območju. Izhodišče so aktualni problemi, s katerimi se soočamo v praksi. Večinoma razpolagamo s podatki o pojavih koncentracij onesnaževal v podzemni vodi, ki so prostorsko omejeni na obstoječo mrežo reprezentativnih vzorčnih mest, precej redkeje pa poznamo lokacije, izvor in geometrijo virov onesnaževanja. V vodonosnikih imamo zaradi heterogenosti in anizotropije na lokalni in regionalni ravni opraviti s prostorsko in časovno spremenljivimi hidrodinamskimi pogoji, ki povzročajo raznolike in neenakomerno porazdeljene koncentracije onesnaževal na obsežnih območjih. Taka onesnaženja so v praksi mnogokrat obravnavana kot onesnaženja iz razpršenih virov, čeprav gre dejansko za večtočkovne vire, katerih vplivi se v obravnavanem prostoru prekrivajo. Dejansko raztezanje onesnaževal in njihov izvor je v danih okoliščinah zelo težko opredeliti, še težje pa je zanesljivo napovedati smeri in hitrosti njihovega širjenja. Poleg tega najpogosteje nimamo dostopa do potencialno izvornih mest, zlasti če gre za urbanizirana, gosteje naseljena območja.

Doktorat se osredotoča na onesnaženje podzemne vode s šestvalentnim kromom na območju Ljubljanskega polja. Glavni cilji doktorske disertacije so raziskati in interpretirati obseg onesnaženja v tridimenzionalnem prostoru, proučiti glavne mehanizme transporta kroma v obravnavanem vodonosniku ter s pomočjo naprednih geostatističnih metod in modeliranja določiti možne vire onesnaženja. Pričakovani rezultati bodo s širšega metodološkega vidika lahko prispevali k razumevanju procesov prenosa onesnaževal v hidrodinamsko podobnih vodonosnikih.